Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
mo{ne zabele`itelno e deka me|u izvr{enite samoubistva od kumanovskiot<br />
region so goelemo u~est<strong>vo</strong> se javuvaat op{tinite Kumano<strong>vo</strong><br />
(8,7%) i Kriva Palanka (8,1%) {to e zna~itelno nad ni<strong>vo</strong>to na nivnoto<br />
u~est<strong>vo</strong> <strong>vo</strong> vkupnata masa na naselenieto <strong>vo</strong> SR <strong>Makedonija</strong>. Spored<br />
istiot kriterium (mestoto na `iveewe na akterot na samoubist<strong>vo</strong>to)<br />
se poka`uva deka ~etiri op{tini od {tipskiot region ([tip<br />
6,6% Strumica 7,0% Ko~ani 6,1% i Del~e<strong>vo</strong> 2,1%) zabele`uvaat<br />
pojavnost {to e nad ni<strong>vo</strong>to na nivnoto u~est<strong>vo</strong> <strong>vo</strong> vkupnata masa na naselenieto.<br />
43 Seto toa o~igledno poka`uva deka na na{eto podra~je ne se<br />
potvrduva tezata deka ubistvata i samoubistvata stojat <strong>vo</strong> obratno<br />
proporcionalen odnos.<br />
Za Ostanatite regioni <strong>vo</strong> SRM rekovme deka <strong>vo</strong> pogled na ubistvata<br />
se nao|aat na ni<strong>vo</strong>to na op{tiot prosek. Me|utoa i kaj niv postojat<br />
opredeleni razliki so ogled na op{tata stapka na ubistvata <strong>vo</strong><br />
selo i grad. Vo o<strong>vo</strong>j pogled najgolem koeficient na gradot (1,4) poka-<br />
`uvaat samo gradovite {to se nao|aat <strong>vo</strong> sostav na bitolskiot (3,8) i<br />
titovele{kiot region (1,8), a ohridskiot (1,1), tetovskiot (1,0) i skopskiot<br />
region (1,2) se nao|aat ne{to pod toj prosek. Za razlika od gradot,<br />
od op{tiot koeficient na seloto (2,6) koeficientot na ubistva<br />
na selo e pogolem i toa zna~itelno samo <strong>vo</strong> skopekiot region (6,2), a<br />
pomal <strong>vo</strong> bitolskioit region (1,4). Vakvata distribucija na ubistvata<br />
kaj gradskoto i selskoto naselenie od ovie podra~ja e plod na opredleni<br />
vlijanija {to treba natamu da se istra`uvaat.<br />
3.2. Raspored na ubistvata na relacija selo-grad<br />
Dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa kaj nas i <strong>vo</strong> svetot<br />
doka`aa deka so ogled na obemot na s<strong>vo</strong>eto javuvawe vkupniot kriminalitet<br />
e pogolem <strong>vo</strong> gradot odo{to <strong>vo</strong> selskite podra~ja i poka`uva<br />
tendencija kon zgolemuvawe so jaknewe na procesite na industrijalizacijata<br />
i urbanizacijata. Od brojni kriminolo{ki istra`uvawa<br />
proizleguva i soznanieto deka opredeleni vidovi kriminalno poevdenie<br />
se pove}e izrazeni <strong>vo</strong> seloto odo{to <strong>vo</strong> gradot i obratno. Vo taa<br />
smisla so golem broj statisti~ki pokazateli se potkrepuva faktot<br />
deka kako najizrazen kriminalitet <strong>vo</strong> gradovite pretstavuva vr{eweto<br />
imotni delikti, dodeka, od druga strana, krivi~nite dela protiv<br />
li~nosta, posebno onie kaj koi e izrazena upotrebata na nasilst<strong>vo</strong><br />
(agresivniot kriminalitet) se osobenost na selskite podra~ja. 44 Ova<br />
43<br />
Ibid, str. 107.<br />
44<br />
Johnson istaknuva deka vkupniot kriminalitet <strong>vo</strong> SAD e pogolem <strong>vo</strong><br />
gradskite odo{to <strong>vo</strong> selskite podra~ja. Me|utoa, koga se raboti za vr{eweto<br />
na ubistvata, toj uka`uva deka na selo na 100.000 `iteli, se javuvaat 9,4 a <strong>vo</strong><br />
gradot 6,5 vakvi dela (str. 62) Vo taa smisla vidi i Szabo, str. 61. Vo studijata<br />
na Pe{i} (str. 61) se veli deka pogolemiot broj ubistva se vr{at na selo. I<br />
69
Change language