Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
si samo od nivnata mo}, tuku i od razni drugi okolnosti od li~na i socijalna<br />
priroda na onie kon koi se naso~eni. Vo taa smisla osobeno se<br />
va`ni polot, <strong>vo</strong>zrasta, <strong>vo</strong>spituvaweto i obrazovanieto, op{testvenata<br />
i eti~kata svest, kulturnoto ramni{te, `i<strong>vo</strong>tnoto iskust<strong>vo</strong> i brojni<br />
drugi elementi od psiholo{kata struktura na li~nosta, podlo`eni na<br />
takvi vlijanija. Seto ova ni dava za pra<strong>vo</strong> da se priklonime kon sfa-<br />
}awata {to <strong>vo</strong> sredstvata na masovnata komunikacija gledaat eden od<br />
faktorite so delumno kriminogeno dejst<strong>vo</strong> i pokraj toa {to dosega ne<br />
sme se vpu{tile <strong>vo</strong> empirisko verificirawe na ovaa etiolo{ka<br />
postavka. Me|utoa, morame samokriti~ki da se osvrneme kon faktot<br />
deka kriminolo{kata nauka ima slaba korist od vakvi koncepcii,<br />
za{to sepak so niv se stoi na ramni{te na uslovite na kriminalnoto<br />
povedenie, odnosno se osvetluvaat nekoi faktori {to bez pokonkretni<br />
istra`uvawa ne go poka`uvaat najsigurniot pat za prezemawe preventivni<br />
merki. Tuka e i problemot na iznao|awe sigurni metodi {to<br />
}e o<strong>vo</strong>zmo`at vakvi istra`uvawa <strong>vo</strong> na{ite sociokulturni uslovi.<br />
Takov metod zasega <strong>vo</strong> na{ata kriminolo{ka literatura ne e poso~en,<br />
pa zatoa (a so ogled i na predmetot na o<strong>vo</strong>j trud) i nie ne mo`eme da go<br />
utvrdime. Pa sepak ako se otfrlat povikuvawata i <strong>vo</strong>op{tuvawata na<br />
odelni slu~ai so koi se objasnuva kriminalnoto povedenie na eden ili<br />
dvajca prestapnici koi{to za s<strong>vo</strong>eto delo na{le idei <strong>vo</strong> nekoj film<br />
ili kriminalen roman, i ako se pristapi kon metodolo{ki zasnovana<br />
strukturna analiza na dejst<strong>vo</strong>to na sredstvata na masovnata komunikacija,<br />
mo`e da se nadevame na posistematski soznanija {to }e mo`at da<br />
poslu`at <strong>vo</strong> borbata protiv negativnite op{testveni pojavi <strong>vo</strong>op{to<br />
i ubistvata posebno.<br />
5. VLIJANIE NA TRETI LICA VO POJAVATA NA UBISTVATA<br />
Kriminologijata i viktimologijata do skoro ne <strong>vo</strong>dea smetka za<br />
za ulogata na treti lica <strong>vo</strong> opredeluvaweto na odelni krivi~ni dela.<br />
Taa uloga, sepak, ne be{e zapostavena od krivi~noto pra<strong>vo</strong> i odamna se<br />
razgleduva <strong>vo</strong> teorijata na sou~esni{t<strong>vo</strong>to. Me|utoa, <strong>vo</strong> nastojuvawe da<br />
gi opredeli granicite na kazni<strong>vo</strong>sta na licata koi u~estvuvaat <strong>vo</strong> kriminalniot<br />
nastan, {to ne e isklu~iva posledica od odnosite me|u storitelot<br />
i `rtvata, krivi~oto pra<strong>vo</strong> se odnesuva prili~no restriktivno.<br />
Imeno, preku koncepcijata na tn. limitirana akcesornost so koja<br />
se opredeluva akcesornata (sporednata) priroda na sou~esni{t<strong>vo</strong>to,<br />
povrzanosta na sou~esnikot so izvr{itelot, pridonesot na sou~esnicite<br />
<strong>vo</strong> nastanuvaweto na deloto itn., negovata cel e pod udar na represijata<br />
da potpadnat samo opredeleni lu|e, odnosno onie treti lica<br />
~ii{to pridones kon opredeleno delo bil mo{ne golem i zna~aen. Ona<br />
{to ostanalo nad<strong>vo</strong>r od krivi~nopravniot interes e ulogata na kriminalnito<br />
nastan na eden po{irok krug treti lica koi <strong>vo</strong> nego u~estvuvale<br />
so "polesni" oblici na sou~esni{t<strong>vo</strong> i koi, so ogled na toa, ne<br />
182
Change language