Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
disciplina i se davaat predlozi za pofalbi, nagradi i drugi pogodnosti,<br />
odnosno kazni na osudenite lica, za organizirawe kulturni, prosvetni,<br />
sportski i drugi aktivnosti i sli~no.<br />
Pokraj toa, so Pravilata se regulira na~inot na izborot na<br />
osudeni~kite soveti, odbori i komisii, vremetraeweto na mandatot na<br />
negoviot sostav i vnatre{nata organizacija, kako i drugi pra{awa od<br />
oblasta na samoorganiziraweto na osudenite lica. Pritoa, od osobeno<br />
zna~ewe e da se spomnat odredbite od ~l. 42 i 43 od Pravilata so koi se<br />
ograni~uvaat mo`nostite na osudeni~koto "samoupravuvawe," a koi se<br />
odnesuvaat na mo`nosta za sproveduvawe na odlukite na osudeni~kite<br />
organi. Imeno, samoupravnite organi na osudenite lica s<strong>vo</strong>ite odluki<br />
gi donesuvaat <strong>vo</strong> vid na predlozi {to se dostavuvaat do upravata na<br />
Domot so cel da se dade soglasnost za nivno sproveduvawe. Duri po<br />
takvata soglasnost odlukata na samoupravnite organi na osudenite<br />
lica mo`e da se sprovede, odnosno da se izvr{i. Vak<strong>vo</strong>to re{enie<br />
slu`i kako korektiv i garancija deka o<strong>vo</strong>j institut nema da dovede do<br />
zloupotrebi na ona {to toj mo`e i saka da go ostvari.<br />
Gorenavedenoto potvrduva deka na osudenite lica im se pru`a<br />
doverba i opredleni mo`nosti so koi, pred se, treba da se za~uvaat ili<br />
pak nadgradat samoupravnite znaewa kako biten element za nivnoto<br />
prifa}awe kako ramnopravni ~lenovi na zaednicata. Toa e glavnata<br />
pri~ina za egzistencija i osnovna cel {to ovaa merka treba da ja ostvari,<br />
a {to e naso~ena kon idninata na osudenite lica. Me|utoa, od<br />
osudeni~koto "samoupravuvawe" <strong>vo</strong> tekot na samoto izvr{uvawe na<br />
kaznata li{uvawe od sloboda proizleguvaat istovremeno i niza polezni<br />
efekti: osudenite li~no, ili preku s<strong>vo</strong>ite izbrani organi aktivno<br />
da u~estvuvaat <strong>vo</strong> naso~uvaweto na osudeni~kiot `i<strong>vo</strong>t i rabota <strong>vo</strong><br />
kazneno-popravnite ustanovi. Toa se kompleksni merki na ovaa merka<br />
{to bi mo`ele da gi nare~eme celi <strong>vo</strong> vrska so organizacijata na osudeni~kiot<br />
`i<strong>vo</strong>t za otstranuvawe na negativnite posledici na zat<strong>vo</strong>rskata<br />
zaednica.<br />
Imeno, so davaweto mo`nost osudenite lica sami da u~estvuvaat<br />
<strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>eto pre<strong>vo</strong>spituvawe i izgraduvawe preku formite na osudeni~koto<br />
"samoupravuvawe," barem do nekade se nadminuva paradoksot<br />
koj ~esto se istaknuva <strong>vo</strong> literaturata, a koj se sostoi <strong>vo</strong> principot: <strong>vo</strong><br />
uslovi na sloboda da se pre<strong>vo</strong>spituva ~ovekot za barawata na sloboda.<br />
Ovde se raboti za toa od "objekt" nad koj se izvr{uva kaznata, zat<strong>vo</strong>renikot<br />
da se pret<strong>vo</strong>ri <strong>vo</strong> aktiven u~esnik <strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>eto pre<strong>vo</strong>spituvawe.<br />
Koga se znae deka avtomatizmot <strong>vo</strong> site s<strong>vo</strong>i negativni oblici na projavuvawe<br />
e posledica od deprivacijata na avtonomijata, smetame deka<br />
najva`nata prednost na osudeni~koto "samoupravuvawe" <strong>vo</strong> odnos na<br />
tekot na izdr`uvaweto na kaznata zat<strong>vo</strong>r se sostoi <strong>vo</strong> otstranuvaweto<br />
ili barem ubla`uvaweto na tie posledici, {to od s<strong>vo</strong>ja strana, ot<strong>vo</strong>ra<br />
{iroki mo`nosti zat<strong>vo</strong>renikot da ja sfati s<strong>vo</strong>jata polo`ba <strong>vo</strong> zat<strong>vo</strong>rot<br />
i celite {to vrz nego i so negova pomo{ treba da se ostvarat.<br />
270
Change language