Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

olo{ki principi za objasnuvawe na kauzalitetot na op{testvenite
pojavi preku koj uspe{no doa|a do konkrenite metodi {to gi koristat
vo procesot na utvrduvaweto na konkretnite kriminolo{ki iskustveni
fakti. Na toj na~in go sogleduva dejstvuvaweto na op{toto (sprotivnostite
koi dejstvuvaat vo materijalnata osnova), posebnoto (sprotivnostite
koi proizleguvaat od drugite odnosi me|u lu|eto i po{irokata
i potesnata op{testvena zaednica) i poedine~noto (sprotivnostite
{to dejstvuvaat vo samiot poedinec). Na toj na~in marksisti-
~kiot pristap nudi najsigurno merilo kako za razbirawe na op{testvenata
struktura i zakonitostite na nejziniot razvoj, taka i na razgrani~uvaweto
na op{testvenite pojavi na onie {to imaat bitno i
porimarno zna~ewe vo javuvaweto na kriminalitetot od raznite sekundarni
i nebitni vlijanija. A seto toa otvara mo`nost za sogleduvawe
na kauzalnite vrski i odnosi me|u op{testvenite pojavi.
Dvi`ej}i se vo ovie ramki, koga zboruvame za fenomenolo-
{kite aspekti na ubistvata na opredelen na~in ve}e go istaknavme
etiolo{koto dejstvo na nekoi zna~ajni faktori. Od tie pri~ini, kako
i poradi obemot i celta na ovoj trud, na ova mesto }e gi izbegneme
nepotrebnite povtoruvawa i vo taa smisla }e se zadovolime samo so
poso~uvawe na ve}e razgleduvanite faktori i konstatacijata za nivnata
uloga i zna~ewe vo javuvaweto na ubistvata. Vo taa smisla sledej}i
gi rezultatite od istra`uvaweto, bez strav deka mo`e da ni se
prefrli za pozitivisti~ki priod, vedna{ mo`eme da zaklu~ime deka
vo javuvaweto na ubistvata imaat golem pridones slednite op{testveni
pri~ini i uslovi: ekonomskite priliki na storitelot, semejnite
uslovi, opredeleni sociopatolo{ki pojavi (odavaweto kon nasilstvo
i alkoholizam), obarzovanieto i zanimaweto na storitelite, kako i
nivniot pol i vozrast kako objektivno-subjektivni obele`ja. Pokraj
toa od analizata na motivite na ubistvata mo`e{e da se zabele`i i
posebnoto vlijanie na naru{enite me|u~ove~ki odnosi. Nivniot odnos
vrz ovie dela se pojavi niz slednite op{ti odnosi: rastroeni, naru-
{eni, dezorganiozirani bra~ni, semejni i srodni~ki odnosi, rastroeni
vonbra~ni odnosi i, kako pomalku zna~ajni, poremeteni odnosi vo
momentot pred izvr{uvaweto na deloto, duri i me|u onie lica {to
prethodno voop{to ne se poznavale, a se javuvaat kako neposredni povodi.
Ona {to e karakteristi~no za kauzalnoto i deterministi~ko
dejstvo na ovie faktori e nivnata povrzanost so op{testvenata polo-
`ba i op{testveni funkcii vo konkretnata op{testvena sredina.
Imeno, op{testvenata polo`ba i uloga pru`aat pogolema ili pomala
mo`nost za u~estvo vo raspredelbata na op{testvenata mo}, a spored
toa i za razre{uvaweto na egzistencionalnite problemi kako i za
postavuvaweto i ostvaruvaweto na sopstvenata smisla na `ivotot.
Projavenite okolnosti jasno uka`uvaat deka ubijcite kaj nas se lica
so ponizok op{testven status, uloga i mo}, a so ogled na toa {to se
168