Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
to pole <strong>vo</strong> koe se javuva i egzistira pojavata {to ne zna~i deka nema<br />
drugi zna~ajni indikatori. No od metodolo{ka gledna to~ka zna~aen e<br />
faktot deka kategoriite so koi operira istra`uvaweto pripa|aat<br />
ednak<strong>vo</strong> kako na makro i na mikro sredinata i so toa ne go ograni~uvaat<br />
poleto na istra`uvaweto na individuata, tuku samo preststavuvaat<br />
granici <strong>vo</strong> koi va`at onie karakteristiki {to se opredeleni so<br />
op{testvenata podelba na trudot, materijalnata i socijalnata polo`ba<br />
<strong>vo</strong> op{test<strong>vo</strong>to, profesionalnata polo`ba i drugi se sledat <strong>vo</strong> kontinuitet<br />
i povrzanost so drugite indikatori.<br />
Pokraj socijalnite varijabli, <strong>vo</strong> istra`uvaweto e napraven napor<br />
da se utvrdat i onie {to se vrzani za biopsiholo{kata struktura<br />
na li~nosta <strong>vo</strong> povrzanost so samiot kriminalen akt, <strong>vo</strong> mera <strong>vo</strong> koja<br />
prou~uvaweto na li~nosta na delinkventot <strong>vo</strong> kazneno-popravnite<br />
ustanovi toa go o<strong>vo</strong>zmo`uva. Vo ovaa smisla se koristeni rezultatite<br />
od ispituvaweto na li~nosta na delinkventot <strong>vo</strong> KPD Idrizo<strong>vo</strong> od<br />
strana na odelnite stru~ni lica (psiholozi, pedagozi, lekari, kriminolozi,<br />
socijalni rabotnici i dr.) sodr`ani <strong>vo</strong> dosijata na osudenite<br />
lica za krivi~noto delo ubist<strong>vo</strong> {to se nao|aat na izdr`uvaweto na<br />
kaznata zat<strong>vo</strong>r.<br />
O<strong>vo</strong>j metodolo{ki pristap <strong>vo</strong> izu~uvaweto na ubistvata e opredelen<br />
so faktot {to ovie pojavi nastanuvaat pod vlijanie na subjektivni<br />
i objektivni vlijanija {to <strong>vo</strong> realniot svet se javuvaat kako<br />
nova celina opfatena so poimot pri~inost. Ubist<strong>vo</strong>to kako oblik na<br />
nasilni~ko povedenie uka`uva na cvrsta povrzanost na odnosot sredina<br />
i poedinec ~ie pojavuvawe go smetame kako ekstrem, no koj po site<br />
s<strong>vo</strong>i karakteristiki prestatavuva op{testvena pojava, a so toa i ja<br />
opredeluva potrebata za nego<strong>vo</strong> istra`uvawe preku individualnite,<br />
no i op{testvenite determinanti. Spored toa, ako ubist<strong>vo</strong>to go opredelime<br />
kako odnos na poedinecot i sredinata optovaren i izrazen preku<br />
ekstremni karakteristiki na dva entiteta: individuata i nejzinata<br />
materijalna i socijalna polo`ba opredelena so polo`bata na trudot,<br />
toga{ o<strong>vo</strong>j ekstrem nu`no se javuva kako odnos na individuata i op{test<strong>vo</strong>to<br />
i toj mo`e da se istra`uva samo na toj na~i. Toa od pri~ini<br />
{to marksisti~kiot pristap kon objasnuvaweto na kriminalitetot, i<br />
<strong>vo</strong> o<strong>vo</strong>j red i ubistvata, nalaga da se utvrdi odnosot me|u individuata i<br />
sredinata ne kako apstraktni kategorii, tuku kako konkretni odnosi<br />
{to se opredeluvaat so empirisko okru`uvawe na li~nosta <strong>vo</strong> koe gi<br />
materijalizira s<strong>vo</strong>ite odnosi. To~no ovaa materijalizacija na odnosite<br />
mo`e da se sledi i empiriski utvrduva i ocenuva kako gi opredeluva<br />
karakteristikite na interakcijata. To~no zaradi toa, kako {to ponapred<br />
rekovme, odnosot me|u individuata i sredinata se nao|a <strong>vo</strong> relacija<br />
na me|usebno sprotivstavuvawe pri {to individuata ne e odraz na<br />
op{test<strong>vo</strong>to, tuku realen odnos {to postojano gi odr`uva <strong>vo</strong> napnatost<br />
i me|usebno sprotivstavuvawe. Zna~i ne se postavuva pra{aweto<br />
za toa kako poedinecot ja <strong>vo</strong>spostavuva s<strong>vo</strong>jata op{testvenost, tuku<br />
32
Change language