Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ma{ni simpoziumi 272 koi so interes raspravaa za o<strong>vo</strong>j problem se postaveni<br />
osnovnite principi {to se odnesuvaat na osudeni~kata rabota<br />
<strong>vo</strong>op{to. Tie principi, koi <strong>vo</strong> celost va`at i za rabotata na osudenite<br />
lica za krivi~no delo ubist<strong>vo</strong>, se glavno slednive: rabotata ne<br />
smee da ima poni`uva~ki karakter, obvrska za rabota na osudenicite<br />
so <strong>vo</strong>dewe gri`a za nivnite duhovni i fizi~ki sposobnosti, na zatorenicite<br />
po mo`nost treba da im se o<strong>vo</strong>zmo`i da go izberat vidot na<br />
rabotata, zat<strong>vo</strong>renicite treba da se zanimavaat so produktivna rabota<br />
<strong>vo</strong> ramkite na opredeleno rabotno vreme, na~elo na profesionalno<br />
stru~no i korisno osposobuvawe, na~elo na ednakvi uslovi za rabota<br />
so onie {to vladeat na sloboda i na~elo na pravilno nagraduvawe.<br />
Analizata na ovie principi koi se legitimirani i <strong>vo</strong> na{eto<br />
izvr{no zakonodavts<strong>vo</strong>, 273 poka`uva deka celta na osudeni~kata rabota<br />
e ostvaruvawe edukativna i stru~o osposobuva~ka funkcija preku steknuvawe<br />
i razvivawe na rabotni naviki, sozdavawe qubov i interes<br />
sprema rabotata, kako i odr`uvawe na rabotna kondicija na zat<strong>vo</strong>renicite.<br />
Rabotata isto taka slu`i za razvivawe na drugarst<strong>vo</strong>, me|usebno<br />
po~ituvawe, sorabotka i drugi socijalni i kulturni vrednosti. Nejzinata<br />
eti~ka funkcija pridonesuva za razvivawe red i disciplina,<br />
spre~uvawe razni neurozi, depresii, projavuvawe na negativni i kriminalni<br />
povedenija, begstva, buntovi i drugi psihi~ki i ma~ni situacii.<br />
274 So ogled na toa {to slu`i i kako iz<strong>vo</strong>r na prihodi, rabotata<br />
ima i ekonomska funkcija.<br />
272<br />
Me|unarodnata komisija za krivi~no pra<strong>vo</strong> i kazneni za<strong>vo</strong>di na 10<br />
od s<strong>vo</strong>ite 12 kongresi rasprava{e za o<strong>vo</strong>j problem. Dosta zna~aen pridones za<br />
nejzinoto re{avawe dadoa Rezolucijata i Zbirot na minimalnite pravila za<br />
postapuvawe so zat<strong>vo</strong>renicite us<strong>vo</strong>eni na Prviot Kongres na OON za suzbivawe<br />
na zlostorst<strong>vo</strong>to i postapuvawe so prestapnicite, (@eneva, 1955). I Vtoriot<br />
Kongres na OON (London, 1960), rasprava{e za osudeni~kata rabota<br />
(Vidi: Sobotin~i} II, , str. 84-86). Od na{ite sovetuvawa so o<strong>vo</strong>j problem prili~no<br />
iscrpno se zanimava{e onoj na Jugoslovenskoto zdru`enie za penologija<br />
(Pula, 1970), na tema "Rabotata kako metod <strong>vo</strong> procesot na resocijalizacijata<br />
na licata na koi im e izre~ena krivi~na sankcija od institucionalen<br />
karakter.<br />
273<br />
Vidi: ZIS ~l. 16, 11-121 i 297.<br />
274<br />
"Dobro organiziranata rabota go anga`ira duhot i teloto na osudenikot,<br />
gi apsorbira negovite sili, ja naso~uva koncentracijata na vnimanieto,<br />
mislata, ~uvstvata i raspolo`enijata. Taa e sredst<strong>vo</strong> protiv raznovidnite<br />
predomiskluvawa, kombinirawa, me~taewa i ~uvsta na osamenost, nezdravi<br />
odnosi <strong>vo</strong> osudeni~kata zaednica, slobodnoto vreme koe ra|a bezbroj<br />
razli~ni planovi, obidi za begst<strong>vo</strong>, ~uvst<strong>vo</strong> na dosada, bezvrednost na ~ovekoviot<br />
`i<strong>vo</strong>t itn. Rabotata mnogu korisno slu`i kako sredst<strong>vo</strong> za sozdavawe<br />
duhovna ramnote`a i fizi~ko zdravje, taa ja razviva perspektivata, go potti-<br />
258
Change language