Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

(dovr{uvaweto) na deloto, tuku, pred se, so vidot na izvr{enite ubistva,
me|u koi se pojavuva dosta golem procent na li{uvawa od `ivot na
novoroden~iwa, so motivot na ubistvata i pogolemiot udel na pogotvitelnite
dejstvija {to gi prezemaat `enite so cel da gi spre~at eventualnite
{tetni posledici vrz sebe vo slu~aj da se raboti za odbirawe
`rtvi {to se fizi~ki posilni od niv.
Vo pogled na dovr{enosta na deloto, vozrasta i porane{nata
osuduvanost na storitelite ne se poka`aa zna~ajni.
Opredeleni aspekti na ovoj problem mo`e da se osvetlat ako se
sporedi povrzanosta na deloto i sredstvata so koi toa e izvr{eno.
Trguvaj}i od ovaa pozicija podatocite ni poka`uvaat deka poradi
upotrebata na opredeleno sredstvo {ansite `rtvata da ostane vo
`ivot, odnosno ubistvoto da ostane vo obid, se najgolemi koga storitelot
koristi revolver 52(57,1%), a potoa no` 48 (52, 2%) i pu{ka 23
(36,5%). Ova proizleguva ottamu {to upotrebata na ogneno oru`je
bara posebna ume{nost, {to kaj storitelite na krivi~noto delo ~esto
izostanuvala. So toa se povrzani i tehni~kite karakteristiki i
ispravnosta na ognenoto oru`je, kako i intenzitetot na upotrebenata
fiz~ka sila, snaodlivosta na storitelot i vitalnosta na `rtvata,
koga se upotrebuva no`ot za izvr{uvawe na ovie dela. Od druga strana,
najmal broj ubistva ostanuvaat vo obid toga{ koga za nivnoto izvr{uvawe
se upotrebuva sekira (13,3%), tvrdi predmeti (14,6%) i zemjodelski
i drugi alati (17,9%). Ne smee me|utoa da se zaboravi deka vo
ovie odnosi imaat opredeleno zna~ewe i motivot na deloto kako i
negovata planiranost, odnosno neplaniranost.
Dovr{eniote ubistva dominiraat i vo gradskite i vo selskite
sredini, so toa {to vo seloto odnosot na dovr{enite sprema obidenite
ubistva se izrazuva vo razmer od 67,4% sprema 32,6, a vo gradot
51,6% : 47,6%. Pogolemiot broj dovr{eni ubistva na selo verojatno se
dol`i na upotrebenite sredstva za nivnoto izvr{uvawe, no i na brojni
drugi uslovi i okolnosti, me|u koi sekako spa|a i malata mo`nost da
se izbegne od dosegot na dejstvijata na storitelot
So ogled na motivite na storitelot, brojot na ubistvata vo
obid vo odnos sprema dovr{enite ubistva e pomal kaj ubistvoto na
lice {to pretstavuva tovar za interesite na storitelot (8,6%). Toa e
razbirlivo, za{to `rtvite na ubistvata od ovie motivi se naj~esto
novoroden~iwa, doen~iwa i mali deca koi ne mo`ele da go spre~at dovr{uvaweto
na deloto so pru`awe otpor ili begstvo. Brojot na ubistvata
{to ostanale vo obid postepeno se zgolemuva i toa kaj ubistvata
na mig (16,7%), poradi naru{eni semejni i bra~ni odnosi (31,3%), poradi
imotni sporovi (34,9%), odbivawe fizi~ki napad od pomal intenzitet
(37,5%), qubomora (42,5%) i eliminacija na lice {to pretstavuva
opasnost za interesite na ubiecot (46,6%). Ubistvata vo obid se
pojavuvaat na podednakvo nivo so dovr{enite ubistva koga se motivirani
od navreda na storitel {to se nao|al vo alkoholozirana sostojba.
59