Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
subjekt koj u~estvuva <strong>vo</strong> `i<strong>vo</strong>tot na drugite lu|e, toga{ sekoj e sposoben<br />
da go priznae drugiot i da go prifati kako ~ovek. Taa vrednost e<br />
vrednosta na tu|iot `i<strong>vo</strong>t {to sekoj mo`e da ja po~uvstvuva bez da ja<br />
sporeduva so drugi vrednosti, ili `i<strong>vo</strong>tot na ~ovekot e nesporedliva<br />
vrednost {to vedna{ se ~uvstvuva {tom }e se sretne drug ~ovek. Toa e<br />
vrednost {to ne zavisi od ~ovekoviot izgled nitu od negoviot op{testven<br />
status, bogatst<strong>vo</strong> i mo}. Da se po~ustvuva drugiot kako ~ovek preku<br />
negoviot `i<strong>vo</strong>t zna~i istovremeno da se po~uvstvuva sebesi kako<br />
`iv subjekt, kako ne{to {to podednak<strong>vo</strong> treba da se po~ituva i priznae<br />
kaj drugiot. Vo vakvata koegzistencija na vrednostite se nao|a korenot<br />
na drevnoto na~elo - ne ubivaj!<br />
U{te od vremeto na Kain i Aveq me|utoa, pa se do denes ~ovekot<br />
posegnuva po tu|iot `i<strong>vo</strong>t. Zo{to go pravi toa. Vo nao|aweto na<br />
odgo<strong>vo</strong>rot <strong>vo</strong> golema mera mo`e da ni pomogne marksisti~kata sociolo{ka<br />
teorija preku analizata na protivre~nostite i konfliktite<br />
niz koi se ostvaruva otu|uvaweto na ~ovekovata priroda <strong>vo</strong> klasnite<br />
op{testva kako i marksisti~koto filozofsko u~ewe za taa priroda.<br />
Trgnuvaj}i od pojdovnata pretpostavka deka ~ovekot e bitie na praktikata,<br />
kako {to ve}e vidovme mo`e da se objasni kako ~ovekot ja kreira<br />
s<strong>vo</strong>jata ~ove~ka su{tina so postojano usovr{uvawe na s<strong>vo</strong>jata svest<br />
i zbogatuvawe na s<strong>vo</strong>ite sposobnosti, no i kakvi posledici nastanuvaat<br />
za ~ovekovata istorija koga kaj lu|eto preovladuvaat destruktivni<br />
interesi nad<strong>vo</strong>r od sociokulturnite s<strong>vo</strong>jstva i sklonosti.<br />
Vo seto ova e sodr`an odgo<strong>vo</strong>rot za su{tinata (prirodata, esencijata)<br />
na ~ovekot. Naukata me|utoa ne mo`e do kraj da ja odgatne su-<br />
{tinata na ~ovekot dokolku ne ja prou~i i egzistencijata, t.e. `i<strong>vo</strong>tot<br />
na ~ovekot <strong>vo</strong> negovata konkretnost i poedine~nost. Najgolemata zasluga<br />
na egzistencionalizmot i personalisti~kata filozofija e tokmu<br />
<strong>vo</strong> toa podra~je {to nedo<strong>vo</strong>lno go zafatija klasicite na marskizmot.<br />
Tie poka`aa deka pokraj su{tinskite karakteristiki na ~ovekoviot<br />
rod i negovite generi~ki problemi, poedine~niot ~ovek strada, ~uvstvuva<br />
i ima s<strong>vo</strong>ja percepcija na svetot, ima s<strong>vo</strong>i barawa i lutawa i se<br />
sudira so site protivre~nosti na nego<strong>vo</strong>to esencijalno i egzistencionalno<br />
bitie. Na toj na~in se zacvvrstuva idejata deka ~ovekot mora da<br />
se sfati kako `i<strong>vo</strong> i dejstvitelno bitie komu mu e s<strong>vo</strong>jstveno da moli,<br />
~uvstvuva i na s<strong>vo</strong>eviden individualen na~in da ja do`ivuva s<strong>vo</strong>jata<br />
okolina. Svetot na individuata se razlikuva od svetot na op{testvenata<br />
realnost i ottamu toj ne e zbir na mehani~ki reakcii nastanati<br />
samo poradi nad<strong>vo</strong>re{nite impulsi koi se ostvaruvaat samo kako del<br />
na op{testveno podelenite ulogi. Vo tie ramki ~oveko<strong>vo</strong>to povedenie<br />
ne e nikoga{ dokraj predvidli<strong>vo</strong>, osobeno ako pove}e se <strong>vo</strong>di smetka za<br />
toa deka toj ne e samo razumsko, tuku i instinktivno i emocionalno<br />
23
Change language