Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

mo`e da bide iscrpen samo so navreda, trpewe ili pak, vo opredeleni
slu~ai, vo upotreba na fizi~ka sila od pomal intenzitet i deka so tie
postapki mo`e da izostane natamo{niot razvoj na agresijata, logi~no
e da se zaklu~i deka mnogubrojni obideni ili dovr{eni ubistva mo`ele
da zavr{at so posledica {to ne e smrt i te{ka telesna povreda, se
razbira, se razbira dokolku pri raka ne se na{lo oru`je. Vo opredeleni
slu~ai duri i samoto poka`uvawe oru`je od strana na `rtvata go
pottiknuvalo storitelot, koj isto taka poseduval oru`je i samiot da
go upotrebi namesto da se istavi pred nastanatata situacija.
Poseduvaweto oru`je, negovoto nosewe i upotreba pri lov i
kako zadol`itelen rekvizit pri razni svadbi i proslavi doveduva do
smrtni posledici ne samo vo konfliktnite situacii, tuku i od nebre-
`nost. Brojni posledici nastanuvaat i pri ~isteweto, nepravilnoto
rakuvawe i igrawe so oru`je. So eden zbor, od qubovta sprema oru-
`jeto {to se sre}ava kaj opredeleni sloevi i delovi od na{to naselenie
proizleguvaat brojni nepredvidlivi sakani ili nesakani posledici.
3. Brakot i semejstvoto se obi~no vrednosti {to ubijcite gi
ocenuvaat ponisko od dominantnata kultura. Od tie pri~ini i ovde
mo`e da se zboruva za zaostanati sfa}awa {to ~esto doveduvaat do
raspravii, navredi, tepa~ki, netoleranten odnos i drugi nedorazbirawa
me|u bra~nite drugari i ~lenovite na semejstvoto, {to na krajot,
poradi stek so drugi negativni okolnosti, zavr{ile so ubistvo.
4. Materijalnite dobra i interesi od strana na ubijcite bile
vrednuvani vo ramkite na op{tousvoenite stavovi sprema ovie vrednosti.
Toa go doka`uva pred se isklu~itelno maliot broj ubistva storeni
od koristoqubie, no i odnosot sprema imotot i imotnite sporovi,
vo koi, spored na{e mislewe, naj~esto se rabotelo za mo{ne zna~ajni
imotni interesi. So ova tvrdewe nemam namera ni najmalku da gi
opravduvam ubistvata od ovie motivi, bidej}i e sosema jasno deka ni
najgolemite materijalni interesi ne mo`at da se merat so ~oevkoviot
`ivot i da opravdaat koe i da e ubistvo. No, ne mo`eme da se soglasime
so tvrdeweto "deka ovde se raboti za bagatelni sporni odnosi," 158 so
koe ~esto se manipulira vo javnosta i na{ata stru~na literatura. Po
na{e ubeduvawe za vakvoto tvrdewe nema realna osnova, bidej}i vo
delata od sporni i neras~isteni imotni odnosi naj~esto ne se raboti
za zaostanati sfa}awa i sitnosopstveni~ki odnosi, tuku za egzistencija.
Poradi nepoznaavwe na seloto i na negovite uslovi i odnosi, na
storitelite na ubistva od vakvi motivi im se prefrla posebna op{-
testvena opasnost, beskompromisnost i niska eti~ka svest. Me|utoa,
ako se ima predvid deka razre{uvaweto na imotnite odnosi za subjektite
vo sporot ~esto pretstavuva pra{awe na egzistencija, mora da se
prifati deka se toa del od odnosite dlaboko povrzani so ekonomskata
158
Vukovi}, str. 88.
175