Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

ite etiolo{ki obele`ja gi smestivme i ubistvata kako poseben tip
krvni delikti.
Opredeluvaweto na ubistvata kako poseben tip krvni delikti
ima svoe opravduvawe od pri~ini {to vo po{irokiot ili op{t poim
na krvni delikti pokraj krivi~nite dela ubistvo od na{iot primerok
vleguvaat i krivi~nite dela naveduvawe na samoubistvo i pomagawe
pri samoubistvo (~l. 42 KZ SRM), te{kite telesni povredi (~l. 43 KZ
SRM) i lesnite telesni povredi (~l. 44 KZ SRM). 151 Ovaa podelba ima
prifatliva osnova vo definicijata spored koja "krvnite delikti se
grupa krivi~ni dela ~ija zaedni~ka karakteristika e deka kaj sekoe od
niv so dejstvieto na izvr{uvaweto se odi kon ostvaruvawe povreda na
fizi~kiot integritet na drugo lice so edinstvena cel so koja vo potpolnost
se manifestira posledicata na deloto vo ramkite na nivnoto
bitie." 152 Toa e istovremeno i definicijata na potesniot poim na krvnite
delikti - ubistvata so taa razlika {to vo nea se smaluva brojot
na krivi~nite dela samo na onie koi so svojata op{testvena priroda
pretstavuvaat najte`ok oblik na kriminalna dejnost. A ovaa osobenost
kako i kvalitativnite i kvantitativnite svojstva so koi se razlikuvaat
od drugite oblici na kriminalno i antiop{testveno povedenie
se glavnata ni{ka {to gi pravat pogodni i nalagaat da bide predmet
na posebno istra`uvawe.
166
II. OBJEKTIVNI KRIMINOGENI VLIJANIJA
1. VOVEDUVAWE VO PROBLEMOT
Ako se pojde od faktot deka etiologijata pretstavuva centralno
podra~je na sekoe kriminolo{ko istra`uvawe nu`no e najprvin da
se sogleda poimot na kriminalnata etiologija i sistematizacijata na
nejzinata materija.
[to se odnesuva do prvoto pra{awe vo kriminologijata kako
posebna nau~na disciplina so poimot etiologija se ozna~uva ona nejzino
podra~je {to se zanimava so utvrduvawe na kauzalnite vrski i zakonitostite
na kriminalitetot: etiologijata pretstavuva nauka (logos)
za pri~inite (aitia) na kriminalnite povedenija na ~ovekot.
151
Taaka Vukovi}, str. 3.
152
Krivi~noto pravo ne go poznava poimot krvni delikti. Iako tuka i
tamu go spomenuva ovoj poim vo dovolna mera ne go opredeluva ni krivi~nopravnata
ni kriminolo{kata teorija. Taka za razlika od Vukovi} koj ja dava
gornata definicicija, iako go upotrebuva poimot krevni delikti ne go precizira.
Milutinovi} I, str. 189. [eparovi} pod ovoj poim gi podrazbira site
oblici na napad na telesniot integritet i `ivotot na ~ovekot, odnosno site
dela protiv `ivotot i teloto od posebnite krivi~ni zakoni ([eparovi}, str.
107-108). Istoto mislewe mo`e da se zabele`i i kaj Pe{i} I, str. 48.