Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
aspekti, 228 me|u koi i od toa {to prestapni~koto povedenie op{testveno<br />
se vrednuva kako opasno dejstvuvawe, a naukata ne poznava posovr{eni<br />
metodi za izvr{uvawe na kaznata <strong>vo</strong> koi nema da se izrazuvaat<br />
retributivni i prisilni motivi.<br />
Fakti~kata egzistencija na generalnata i specijalnata prevenciaj<br />
pri kaznuvaweto go postavuva i dimenzioniraweto na nivnite<br />
me|usebni odnosi. Soglasnosta deka retribucijata (vra}awe na zlo so<br />
zlo) e imanentna priroda (su{tina) na kaznata, od s<strong>vo</strong>ja strana go postavuva<br />
i pra{aweto na nejziniot odnos so prevencijata. Iako zakonodavecot<br />
gi ostava nere{eni, za ovie pra{awa <strong>vo</strong> teorijata na krivi~noto<br />
pra<strong>vo</strong> se dadeni polezni nasoki koi kolku-tolku uspevaat da go<br />
iznajdat me|usebniot odnos na generalnata i specijalnata prevencija<br />
kako i merkata za opredeluvaweto na nivnoto mesto i uloga od edna, i<br />
retribucijata od druga strana.<br />
Za razgrani~uvaweto na prviot odnos se trgnuva od tolkuvaweto<br />
na ~l 33 KZ SFRJ, od koj proizleguva deka <strong>vo</strong> kaznata kako osnovna<br />
krivi~na sankcija podednak<strong>vo</strong> se ostvaruvaat generalnata i specijalnata<br />
prevencija kako nejzini zaedni~ki celi. Ottuka, pri sudskoto<br />
odmeruvawe na konkretnata kazna mora da se <strong>vo</strong>di smetka za obete zakonski<br />
celi na kaznuvaweto. Vo utvrduvaweto na nivniot odnos dobivaat<br />
podednak<strong>vo</strong> zna~ewe <strong>vo</strong> samiot zakon i zatoa bi trebalo da se povlastuva<br />
ili zapostavuva ostvaruvaweto na ednata za smetka na drugata. Vo<br />
taa smisla osobeno bi bilo nedoz<strong>vo</strong>leno da se fa<strong>vo</strong>rizira generalnata<br />
na {teta na specijalnata prevencija. Me|utoa, od podatocite od na{eto<br />
istra`uvawe proizleze deka toa ~esto se pravi so koristewe na<br />
okolnosta "za~estenosta na ovie dela na podra~jeto kade {to e storeno<br />
konkretnoto ubist<strong>vo</strong>," i pokraj toa {to za tie podra~ja podatocite ne<br />
poka`uvaat nekoja realna za~estenost.<br />
[to se odnesuva do dimenzioniraweto na odnosot na retribucijata<br />
i prevencijata <strong>vo</strong> teorijata isto taka postojat obidi da se<br />
re{i ova osobeno zna~ajno pra{awe za ostvaruvawe na sudskata individualizacija.<br />
Tuka re~isi i nema mislewa {to ne se soglasuvaat so<br />
idejata deka pri odmeruvaweto na kaznata <strong>vo</strong> prv red treba da se <strong>vo</strong>di<br />
smetka za potrebite na prevencijata, no taka {to konkretnata kazna<br />
}e ja za~uva s<strong>vo</strong>jata retributivna komponenta. Pritoa, nekoi avtori se<br />
obiduvaat da konstruiraat i opredeleni kriteriumi preku koi treba<br />
da se izrazuva toj odnos. Vo taa smisla se ~ini deka dosega najuspe{na<br />
formula, spored koja: "So ogled na potrebata od prevencija, kaznata<br />
228<br />
Dokolku poradi osobinite na osudenikot ne doa|a predvid pre<strong>vo</strong>spituvaweto<br />
(ednokratni, slu~ajni storiteli na krivi~ni dela, storiteli od<br />
nebre`nost ili nesvesna nu`da, kratkotrajni li{uvawa od sloboda) kaznata<br />
li{uvawe od sloboda se primenuva poardi generalnopreventivni pri~ini. Vo<br />
toj slu~aj taa za poedinecot pretstavuva se u{te <strong>vo</strong> prv red individualna represija.<br />
Vodopivec i dr. str. 81.<br />
225
Change language