Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

masovna pojava). Koga kon seto ova }e se dodade deka vnatre{na komponenta
na ovie celi e i retribucijata, jasno e deka na{eto zakonodavstvo
gi prifatilo ideite na eklekti~kite teorii za celite na
kaznuvaweto, no so ne{to modificirana sodr`ina.
Specijalnata prevencija zna~i spre~uavwe na storitelot da
vr{i krivi~ni dela i toa na fizi~ki na~in (preku izolacija, a ponekoga{
duri i preku eliminacija) i so negovo vospituvawe i prevospituvawe
(resocijalizacija {to se ostvaruva vo tekot na iuzdr`uvaweto
na kaznata preku soodveten tretman).
Svojata generalnopreventivna funkcija kaznata ja ostvaruva
preku nejzino propi{uvawe, efikasno izrekuvawe i izvr{uvawe, dejstvuvaj}i
vrz gra|anite ante delictum so vospitno vlijanie vrz niv i so
razvivawe na nivniot moral, odgovornost i disciplina. Ottuka vedna{
se zabele`uva deka na{iot krivi~en zakon gi otfrla sfa}awata
{to vo generalnata prevencija gledaat isklu~ivo kolektivno zastra-
{uvawe 226 za odvra}awe od vr{ewe krivi~nio dela, a vo specijalnata
preevncija sredstvo za spre~uvawe na povratot so pomo{ na stravot
koj zatvorot mu go vleva na licata {to vo nego izdr`uvaat kazna.
Op{ta ili krajna cel na kaznuvaweto, koja spored ~l. 5 st. 2 KZ
SFRJ e predvidena i za site drugi vidovi krivi~ni sankcii, se postignuva
preku specijalnata i genera;lnata prevencija taka {to smislata i
instrumentite za nejzinoto ostrvaruvawe se jasni: preku prevencija da
se ostvarat krajnite celi na krtiminalnata politika - spre~uvawe na
op{testveno opasni dejnosti.
Koga e vo pra{awe izvr{uvaweto na kaznata zatvor, kaj nas
te`i{teto se stava vrz delinkventot i potrebata sprema nego da se
prezemat merki na tretman {to vodat kon negova resocijalizacija.
Kako sovremena teoretska misla i prakti~na akcija, resocijalizacijata
na osudenite lica pretstavuva dominantna ideja na sistemot na izv-
226
Za skromnite mo`nosti na zastra{uva~koto dejstvo na kaznata vidi
Milutinovi} II, str. 73-77 i 270-274. Interesni se i zabele`uvawata na Pe-
{i} za konkretnata ocena na ova dejstvo kaj ubistvata. Toj veli: "So ogled na
strogosta na kaznite {to se propi{ani za ubistvata, efektot na generalnata
prevencija bi trebalo da bide smaluvawe na vr{eweto na ovie deka. Me|utoa,
nivniot broj ne samo {to ne se namaluva, tuku vo posledno vreme i se zgolemuva
vo ~ii ramki i brojot na ubistvata pod zakani so najstrogi kazni. Toa
poka`uva deka generalnaat prevencija ne gi postignuva potrebnite rezultati
vo suzbivawetro na ubistvata. Vpro~em, dosega i ne mo`e{e da bide so sigurnost
utvrdeno vo koja mera izrekuvaweto na strogite kazni na ubijcite vlijae
vrz drugite lu|e da ne vr{at ubistva. Vo tekot na dosega{niot razvoj na najstrogoto,
talionsko kaznuvawe na ubijcite izvesni lu|e ne mo`e{e da gi odvrati
od tie zlostorstva. Me|utoa, toa ne zna~i deka kaznuvaweto voop{to ne
gi odvra}a lu|eto od zlostorstvata, tuku deka postojat i drugi fakrori {to
gi pokrenuvaat na zlostorstva." Pe{i} I, str. 137.
223