Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Zada~ite za ostvaruvawe na polivalentnite funkcii na osudeni~kata<br />
rabota treba da le`at vrz celiot personal na kazneno-popravnite<br />
ustanovi, no <strong>vo</strong> praktikata tie se pred se svrzani za rabotata na<br />
stru~nite instruktori. Ovie lica, za da mo`at da odgo<strong>vo</strong>rat na s<strong>vo</strong>ite<br />
obvrski, mora da imaat solidno stru~no znaewe, kako i `elba i sposobnost<br />
za prenesuvawe na toa znaewe za pottiknuvawe na okolnostite<br />
{to dejstvuvaat vrz motivaciite na osudenicite za nivno zalagawe i<br />
interes sprema rabotata. 275<br />
Ovde treba da se istakne deka osudeni~kata rabota kaj nas se<br />
postavuva kako oblik na tretman, kako "socijalna terapija", a ne kako<br />
kazna 276 i i pretstavuva pra<strong>vo</strong> i obvrska na osudenicite {to ima s<strong>vo</strong>e<br />
pokritie i <strong>vo</strong> ustavnite odredbi. 277 Pritoa, na ova pra<strong>vo</strong> se nadovrzuvaat<br />
i mnogu drugi prava {to na osudenicite im se dadeni <strong>vo</strong> ZIS.<br />
Taka na primer, osudenicite kaj nas imaat pra<strong>vo</strong> na nadomestok za rabota,<br />
pra<strong>vo</strong> na besplatna zdravstvena za{tita, pra<strong>vo</strong> na socijalno osiguruvawe<br />
<strong>vo</strong> slu~aj na nesre}a pri rabotata itn, a seto toa <strong>vo</strong> golem obem<br />
treba da go zgolemuva interesot za rabota i da pridonesuva za nivnata<br />
resocijalizacija.<br />
Od ova se gleda deka rabotata e podra~je {to {iroko e legitimirano<br />
i deka vrz o<strong>vo</strong>j plan se pravat golemi postignuvawa. No, sepak,<br />
ostanuvaat zakonski i prakti~ni pra{awa {to baraat natamo{no<br />
sogleduvawe i razvivawe. Vo odnos na organizacijata na rabotata i<br />
tehni~kite mo`nosti za nejzinata izvedaba, u~est<strong>vo</strong>to na oddelni<br />
strukturi <strong>vo</strong> nejzinoto ostvaruvawe, kriteriumite za pravilen nadomest<br />
i na~inot na negovata isplata i koristewe, opredeleni socijalnoza{titni<br />
problemi, vklu~uvaweto na rabotata <strong>vo</strong> nacionalnoto<br />
stopanst<strong>vo</strong>, utvrduvawe programi za osudeni~kata rabota {to }e odgovaraat<br />
na potrebite na posebni kategorii na osudenici, a osobeno na<br />
onie koi se zanimavaat so slobodni profesii, du{evno abnormalnite<br />
i site {to pokazuvaat otpor kon sekakov vid rabota, merkite {to treba<br />
da se prezemaat osudata da en bide nesovladiva pre~ka za pronao|aknuva<br />
t<strong>vo</strong>re{t<strong>vo</strong>to, vlijae vrz oblikuvaweto pozitivni emocii, vedrina na<br />
duhot i op{ta sve`ina na ~ovekovata li~nost." Ogrizovi}, str. 87<br />
275<br />
Za ulogata na stru~nite instruktori <strong>vo</strong> procesot na resocijalizacijata<br />
na osudenicite vidi pove}e: Milanovi}, str. 175-180.<br />
276<br />
Sfa}aweto za karakterot i ulogata na osudeni~kata rabota pomina<br />
niz tri raz<strong>vo</strong>jni fazi i <strong>vo</strong> golema mera be{e opredeleno od napredokot na<br />
sfa}aweto za celite na kaznuvaweto. Tie fazi se: rabotata kako kazna (do<br />
vtorata polovina na XVIII vek), rabotata kako dopolnitelen element na<br />
kaznata (do po~etokot na XX vek)), i rabotata kako sredst<strong>vo</strong> <strong>vo</strong> procesot na<br />
resocijalizacijata na osudenite lica. Za ma~nite i svirepi vidovi na zat<strong>vo</strong>rska<br />
rabota {to se primenuvale kako kazna i so koi osudenikot bil ~esto<br />
pret<strong>vo</strong>ran <strong>vo</strong> "zapre`en dobitok" vidi: Eliot, str. 570 i Kornnil, str. 51-52.<br />
277<br />
Vidi ~l. 209 st. 1 od Usta<strong>vo</strong>t na SRM.<br />
259
Change language