Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

[to se odnesuva do celta i zna~eweto na sobiraweto podatoci
za `rtvite na ubistvata, tie naj~esto se povrzuvaat so ostvaruvaweto
na kriminalnata profilaksa i preevncija. 141 No, vakvite viktimolo{-
ki prou~uvawa ne go ovozmo`uvaat samo otkrivaweto na situaciite,
svojstvata, povedenieto i odnosite na `rtvata so storitelot zaradi
iznao|awe efikasni op{testveni mehanizmi {to }e pridonesuvaat za
namaluvawe na viktimizacijata i iznao|awe najdobri na~ini za nejzino
otstranuvawe. Sestranite viktimolo{ki izu~uvawa na `rtvata se
zna~ajni i od aspektot na krivi~noto materijalno i procesno pravo,
kriminologijata i penologijata.
Od krivi~nopraven aspekt soznanijata za `rtvata mo`at i treba
da dovedat do natamo{no ubla`uvawe i poostruvawe na oddelni
inkriminacii. Vo toj pogled treba da se trgnuva pred se, od soznanieto
za u~estvoto na `rtvata vo opredeluvaweto na ubistvoto preku nejzinoto
pridonesuva~ko povedenie, no i od opredeleni nejzini objektivni
svojstva. 142 Od tie pri~ini e sosema prifatlivo predviduvaweto na
krivi~noto delo ubistvo pod osobeno olesnitelni okolnosti, onaka
kako {to e toa storeno vo ~l. 46 od KZ na SR Slovenija.
Vo ovaa smisla treba da se razmisli i za pre{irokata ramka, a
mo`ebi i previsokiot op{t zakonski maksimum na kaznite predvideni
za ubistvata na mig, kade {to zakonodavecot vodel smetka za patolo{-
kiot afekt vo koj bil doveden storitelot od strana na `rtvata. No zakonodavecot
toa go storil vo moment koga ne raspolagal so dovolen
broj viktimolo{ki soznanija {to }e ja opredelat najadekvatnata
kaznena ramka za ovie dela niz procenuvaweto na realniot provokativen
pridones na `rtvata koj vo najgolema mera ja nadminuva vinata na
storitelot. Na opredelen na~in toa mo`e da se ka`e i za ubistvata od
krvna odmazda, koi isto taka treba precizno da se razgrani~at vo
na{iot krivi~en zakon od obi~nite ubistva, a posebno od onie storeni
od bezobyirna odmazda.
Zemaj}i gi poredvid podatocite od na{eto istra`uvawe i subjektivnite
svojstva na oddelni `rtvi, na{ata teorija i praktika treba
da se zamislat i za svojot preterano blag odnos sprema ubistvata na
novoroden~iwa vo slu~aj, koga ubistvoto e storeno od strana na majka
otkako kaj nea prestanalo rastrojstvoto {to go predizvikalo pora|a-
141
Taka [elih, str. 540.
142
Vo viktimolo{kata literatura se zboruva za subjektivni i objektivni
svojstva na `rtvata {to mo`at da bidat pri~ina za poblago ili postrogo
tretirawe na storitelot na deloto. Subjektivni svojstva na `rtvata se
onie {to ja individualiziraat li~nosta i go uslovuvaat na~inot na nejzinoto
povedenie (na primer, moralnite i karakternite osobini, stepenot na inteligencijata
i sl.) Me|u objektivnite osobini na `rtvata obi~no se naveduvaat
polot, vozrasta, zanimaweto, srodstvoto so storitelot, odnosno takvi
osobini koi pomalku ili pove}e egzistiraat nezavisno od li~nosta.
158