Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

zabavi i igranki kade {to osobena uloga dobiva i toeweto na alkoholni
pijaloci. Pogolemiot izbor na mestata za razonoda i pogolemata
podvi`nost vo ovoj vremenski period lu|eto od gradot mnogu po~esto
|i doveduvaat vo konfliktni situacii {to zavr{uvaat so ubistvo.
Me|utoa, koga se zboruva za ubistvata {to se vr{at vo ovoj period od
denot treba da se ima predvid i deluvaweto na no}ta koja pru`a
povolna situacija za izvr{uvawe na potajni ubistva i sokrivawa vo
golemite urbani podra~ja. Ovoj faktor sepak ne smee da se precenuva,
bidej}i vo vr{eweto na ubistvata dominantna uloga imaat op{testvenite
aktivnosti i odnosi kako i motivite i celta na storitelot. 51
I vkrstuvaweo na podatocite za vremeto vo tekot na denot so
polot na storitelot uka`uvaat na zna~ajni korelacii. Vo taa smisla
se poka`uva deka ubistvata od 6,00 do 18,00 ~asot pove}e |i vr{at
ma`ite so u~estvo od 51,0% i 38,1% kaj `enite. Periodot od 18,00 do
24,00 ~asot ne e karakteristi~en za{to vo nego obata pola u~estvuvaat
so ubistva od okolu 4,1%. Ni koga se raboti za koristeweto na no}ta
od 24,00 do 6,00 ~asot, tuka dominiraat `enite so 16,6% sprema 7,3 na
ubistva izvr{eni od strana na ma`ite. Vo ovoj period `enite prete-
`no vr{at podmolni ubistva na svoite sopru`nici i ubistva na licata
{to pretstavuvaat tovar na nivnite interesi.
5. POSLEDICI OD UBISTVATA
Kaj krivi~noto delo ubistvo se javuvaat dva vida posledici: neposredni
(primarni) i posredni (sekundarni).
Neposrednite posledici se izrazuvaat vo vid na smrt kaj dovr-
{enoto delo, odnosno vo vid na fizi~ki promeni (te{ki i lesni telesni
povredi), naru{uvawe na zdravjeto i psihi~ki traumi kaj `rtvata
kaj obidenite ubistva. Od druga strana, posrednite posledici se pojavuvaat
kako promeni vo odnosite kaj ubijecot, `rtvata, nivnite semejstva
i op{testvoto vo celost, odnosno kako natamo{ni socijalni
problemi nastanati od izvr{enite ubistva.
Od vkupniot broj na ubistvata (385) vo navedeniot period kaj
nas stradaale 427 lica. Neposrednite posledici kaj niv se izrazile vo
225 slu~ai (59,7%) vo zaguben `ivot; so te{ki telesni povredi pominale
88 (20,6%), a so lesna telesna povreda 49 (11,9%) lica. Ne pretrpele
kakva i da e povreda po odnos na svojot fizi~ki integritet 35
(8,1%) lica. 52 Navedenite broj}i se verojatno i pogolemi, za{to ovde
51
Istra`uvawata na ovie odnosi kaj samoubistvata poka`aa deka naj-
~esto vreme vo tekot na denot za izvr{uvawe na aktot e vremeto me|u 7,00 i
15,00 ~asot (42,04%). Tarnik i dr. str. 137.
52
Brojot na licata li{eni od `ivot so ubistvo po ~l. 135 KZ SFRJ vo
periodot od 1960-1964 godina vo Jugoslavija izenesuval okolu 2800, a brojot an
telesno povredenite lica 2000. Pe{i} I, str. 37.
81