Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
na deloto postoela remisija na bolesta. Tie ubist<strong>vo</strong>to go izvr{ile <strong>vo</strong><br />
nepsihoti~na sostojba so normalna ili psihopatolo{ka motivacija, a<br />
poradi toa {to od strana na sudot se priglaseni za presmetlivi kaznata<br />
za deloto ja izdr`uvaat <strong>vo</strong> KPD Idrizo<strong>vo</strong>. Vtoarta grupa ubijci<br />
ja so~inuvaat lica {to ubist<strong>vo</strong>to go izvr{ile kako psihoti~ari i toa<br />
po psihoti~ni sostojbi ili kako du{evno zdravi lica, koi (tempore<br />
criminis) bile bo preodna psihoti~na sostojba. Na ovie lica im bila<br />
izre~ena merka na bezbednost upatuvawe <strong>vo</strong> za<strong>vo</strong>d za ~uvawe i lekuvawe<br />
{to ja izdr`uvale <strong>vo</strong> edna od du{evnite bolnici <strong>vo</strong> SRM (Bardovci,<br />
Negorci i Demir Hisar).<br />
Po konkretnite sogleduvawa na opredeleni obele`ja od prvata<br />
grupa ubistva }e navedeme deka ovde se raboti za 5 lica {to boleduvale<br />
od slednive du{evni bolesti: dvajca od {izofrenija i po eden od<br />
paranoja i epilepsija. Za petiot slu~aj <strong>vo</strong> obrazlo`enieto na presudata<br />
e navedeno deka storitelot bil du{evno bolna li~nost bez da se<br />
precizira vidot na bolesta. @rtvite na ovie lica bile poznanici (2),<br />
~i~ko , <strong>vo</strong>nbra~en ma` i bratu~ed. Inteersno e da se spomne deka, so<br />
eden isklu~ok, <strong>vo</strong> site slu~ai i `rtvite imale opredelen pridones <strong>vo</strong><br />
izvr{uvaweto na krivi~noto delo.<br />
I pokraj nedostigot na sporedbeni podatoci za prisust<strong>vo</strong>to na<br />
psihozite od grupata {izofrenija kaj nedelinkventnaat populacija <strong>vo</strong><br />
SRM, od brojot na izvr{enite ubistva e sosema prifatliva konstatacijata<br />
za nivnata povrzanost so ovj oblik kriminalno odnesuvawe.<br />
Ottuka proizleguva i nivnoto zna~ewe od aspektot na o<strong>vo</strong>j kriminalitet<br />
i tretamnot i lekuvaweto na ovie lica <strong>vo</strong> kazneno-popravnite<br />
usatnovi i du{evnite bolnici. 218<br />
I pokraj toa {to osnovano mo`e da ni se prefrli deka so zafa-<br />
}aweto na ubistvata storeni od strana na nepresmetlivi lica, koi za<br />
toa izdr`uvaat merka na bezbednost <strong>vo</strong> du{evni bolnici, na opredelen<br />
na~in se oddale~uvame od predmetot na na{iot trud, smetame deka e<br />
zna~ajno da se osvrneme i na ovie dela i na nivnite storiteli, pred se,<br />
zaradi osvetluvawe na opredeleni fenomenolo{ki i etiolo{ki pokazateli.<br />
Ovde, vsu{nost, se raboti za lica {to gi opredelivme <strong>vo</strong><br />
vtorata grupa na psihoti~ni i nepresmetlivi. Za da obezbedime opredelena<br />
sporedli<strong>vo</strong>st na podatocite, so istra`uvaweto gi opfativme<br />
site ubijci {to za s<strong>vo</strong>eto delo izdr`uvale merka na bezbednost <strong>vo</strong><br />
du{evnite ustanovi <strong>vo</strong> na{ava republika <strong>vo</strong> periiodot od 1973-1983<br />
godina. Od pregledot na nivnite sudski re{enija i istorijata na bolesta<br />
gi ustanovivme slednive sostojbi.<br />
Najgolem broj od ovie ubijci bile od ma{ki pol (82,3%). Nivnata<br />
<strong>vo</strong>zrast se dvi`ela od 20 do 50 godini, so isklu~ok na edno pos-<br />
218<br />
Dosat iscrpen prikaz za tretmanot i lekuvaweto na du{evno<br />
bolnite lica (somatski metodi i psihoterapija) mo`e da se najde kaj Lopi{i}<br />
i dr. str. 107-120 i 160-180).<br />
212