21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

Studija - Krinminologija

Studija - Krinminologija

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

na deloto postoela remisija na bolesta. Tie ubist<strong>vo</strong>to go izvr{ile <strong>vo</strong><br />

nepsihoti~na sostojba so normalna ili psihopatolo{ka motivacija, a<br />

poradi toa {to od strana na sudot se priglaseni za presmetlivi kaznata<br />

za deloto ja izdr`uvaat <strong>vo</strong> KPD Idrizo<strong>vo</strong>. Vtoarta grupa ubijci<br />

ja so~inuvaat lica {to ubist<strong>vo</strong>to go izvr{ile kako psihoti~ari i toa<br />

po psihoti~ni sostojbi ili kako du{evno zdravi lica, koi (tempore<br />

criminis) bile bo preodna psihoti~na sostojba. Na ovie lica im bila<br />

izre~ena merka na bezbednost upatuvawe <strong>vo</strong> za<strong>vo</strong>d za ~uvawe i lekuvawe<br />

{to ja izdr`uvale <strong>vo</strong> edna od du{evnite bolnici <strong>vo</strong> SRM (Bardovci,<br />

Negorci i Demir Hisar).<br />

Po konkretnite sogleduvawa na opredeleni obele`ja od prvata<br />

grupa ubistva }e navedeme deka ovde se raboti za 5 lica {to boleduvale<br />

od slednive du{evni bolesti: dvajca od {izofrenija i po eden od<br />

paranoja i epilepsija. Za petiot slu~aj <strong>vo</strong> obrazlo`enieto na presudata<br />

e navedeno deka storitelot bil du{evno bolna li~nost bez da se<br />

precizira vidot na bolesta. @rtvite na ovie lica bile poznanici (2),<br />

~i~ko , <strong>vo</strong>nbra~en ma` i bratu~ed. Inteersno e da se spomne deka, so<br />

eden isklu~ok, <strong>vo</strong> site slu~ai i `rtvite imale opredelen pridones <strong>vo</strong><br />

izvr{uvaweto na krivi~noto delo.<br />

I pokraj nedostigot na sporedbeni podatoci za prisust<strong>vo</strong>to na<br />

psihozite od grupata {izofrenija kaj nedelinkventnaat populacija <strong>vo</strong><br />

SRM, od brojot na izvr{enite ubistva e sosema prifatliva konstatacijata<br />

za nivnata povrzanost so ovj oblik kriminalno odnesuvawe.<br />

Ottuka proizleguva i nivnoto zna~ewe od aspektot na o<strong>vo</strong>j kriminalitet<br />

i tretamnot i lekuvaweto na ovie lica <strong>vo</strong> kazneno-popravnite<br />

usatnovi i du{evnite bolnici. 218<br />

I pokraj toa {to osnovano mo`e da ni se prefrli deka so zafa-<br />

}aweto na ubistvata storeni od strana na nepresmetlivi lica, koi za<br />

toa izdr`uvaat merka na bezbednost <strong>vo</strong> du{evni bolnici, na opredelen<br />

na~in se oddale~uvame od predmetot na na{iot trud, smetame deka e<br />

zna~ajno da se osvrneme i na ovie dela i na nivnite storiteli, pred se,<br />

zaradi osvetluvawe na opredeleni fenomenolo{ki i etiolo{ki pokazateli.<br />

Ovde, vsu{nost, se raboti za lica {to gi opredelivme <strong>vo</strong><br />

vtorata grupa na psihoti~ni i nepresmetlivi. Za da obezbedime opredelena<br />

sporedli<strong>vo</strong>st na podatocite, so istra`uvaweto gi opfativme<br />

site ubijci {to za s<strong>vo</strong>eto delo izdr`uvale merka na bezbednost <strong>vo</strong><br />

du{evnite ustanovi <strong>vo</strong> na{ava republika <strong>vo</strong> periiodot od 1973-1983<br />

godina. Od pregledot na nivnite sudski re{enija i istorijata na bolesta<br />

gi ustanovivme slednive sostojbi.<br />

Najgolem broj od ovie ubijci bile od ma{ki pol (82,3%). Nivnata<br />

<strong>vo</strong>zrast se dvi`ela od 20 do 50 godini, so isklu~ok na edno pos-<br />

218<br />

Dosat iscrpen prikaz za tretmanot i lekuvaweto na du{evno<br />

bolnite lica (somatski metodi i psihoterapija) mo`e da se najde kaj Lopi{i}<br />

i dr. str. 107-120 i 160-180).<br />

212

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!