Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

{uvawetyo na kaznite za ovie dela. Spored tie soznanija mora da se
usoglasuva visinata na propi{anite i izre~enite kazni kako i obemot,
intenzitetot i nasokite na prevospitnite procesi vo penitencijarnite
ustanovi.
4. Etiolo{kata problematika na ubistvata vo trudot e prosledena
niz analiza na najzna~ajnite objektivni i subjektivni vlijanija
{to gi predizvikuvaat i ovozmo`uvaat ubistvata kako poedine~na i
masovna pojava i go opredeluvaat nivnoto mesto vo sistemot na kriminalnite
op{testveni pojavi.
[to se odnesuva do objektivnite faktori na ubistvata, niv gi
zafativme preku sogleduvawe na dejstvoto na op{tite op{testveni
uslovi na `ivotot i posrednite i neposrednite vlijanija na socijalnata
sredina. Tuka se raboti za brojni okolnosti {to pridonesuvaat za
naru{uvaweto na odnosite me|u lu|eto, a se javuvaat bilo na edna pogolema
distanca ili vo vremeto na samoto izvr{uvawe na deloto. Pritoa,
so analizata na vlijanijata od socijalnata sredina na odreden
na~in gi doprevme ekonomskite priliki, bra~niot i semejniot status,
socijalnopatolo{kite pojavi i odnesuvawa, naru{enite me|u~ove~ki
odnosi, obrazovanieto, zanimaweto i vrabotenosta, odnosno nevrabotenosta
i nacionalnata pripadnost na ubijcite. So ogled na svoeto
zna~ewe se isatkna potrebata i od pocelosno razgleduvawe na sistemot
na kulturni uslovi i zaostanati sfa}awa odnosot na mikrosredinata
kon ubistvata, pridonesot na `rtvata i dejstvoto {to vrz ubistvata
go ostvaruvaat treti lica.
Glavnoto soznanie {to proizleze od site ovie razgleduvawa bi
mo`elo da se sumira vo slednive karakteristiki na ubijcite. Kaj nas,
toa se lica prete`no od ma{ki pol, na vozrast od 21 do 30 godini, so
vpe~atlivo nisko obrazovanie {to go opredeluva i nivnoto zanimawe
kako zemjodelec ili rabotnik i negovata nepovolna op{testvena polo-
`ba, a so ogled na toa {to toj naj~esto e vo brak, kaj nego se pojavuva i
nepovolen semeen status. Pritoa, osobeno e va`no i specifi~no {to
vakvata sostojba kaj ovie lica pridonesuva da se formira poseben
sistem od subjektivno sfateni vrednosti. Toa ne e slu~ajno. Naprotiv,
vo dene{ni uslovi koga postoi golem ras~ekor me|u op{testvenite
mo`nosti i realnite mo`nosti tie vrednosti da se ostvarat, opredelen
broj poedinci nemo`ej}i da gi pronajdat vistinskite sredstva i
na~ini za ostvaruvawe na definiranite vrednosti, ja istaknuvaat ~esta
kako ne{to za {to treba posebno da se `ivee. Za taa vrednost, koja
na poedincite na rabot od materijalnata egzistencija, vsu{nost i
edinstveno im preostavuva, naj~esto ja povrzuvaat i smislata na svojot
`ivot i za nea posebno se borat. Nesre}ata e vo toa {to vo taa borba
se slu`at so krajno iracionalni sredstva ne po~ituvaj}i gi struktuiranite
izlezi za ostvaruvawe na svoite aspiracii.
Drugiot osobeno zna~aen element vo genezata na ubistvata
pretstavuva individualnosta na ubiecot, ili poinaku ka`ano, oprede-
283