Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

zanimawa. Izborot i izvr{uvaweto na ovie zanimawa se povrzani so
nivoto na obrazovanieto, a toa zna~i deka ovie lica se so poniska
{kolska podgotovka, so koi pak se povrzani kulturnata zaostanatost,
primitivizmot, nazadni sfa}awa, predrasudi i primitivni oblici na
rea|irawe vo razre{uvaweto na me|u~ove~kite konflikti. So tie zanimawa
e povrzano i nisko nivo na materijalniot i socijalniot status.
Vr{eweto na ovie zanimawa ednovremeno zna~i i nivni poslab
materijalen i socijalen status, kako so ogled na nivnoto vrednuvawe
vo op{testvenata podelba na trudot, taka i so ogled na mo`nosta za
pogolemo vklu~uvawe na nivnite nositeli vo op{testvenopoliti~kite,
kulturnite i drugite socijalni odnosi {to zna~at obezbeduvawe,
razvivawe i potvrduvawe na ~ovekovite vrednosti. Tuka deluvaat i
uslovite i odnosite vo koi ~ovekot `ivee i raboti: na primer, zemjodelieto
se vr{i vo sredina vo koja mo`at da se javat brojni naru{eni
sosedski odnosi i imotni sporovi, a vlijaat nazadni obi~ai, zaostanati
sfa}awa i drugi uslovi {to mo`at da go opredeluvaat povedenieto
na poedinecot. Kaj licata od zemjodelskite i rabotni~kite zanimawa
poradi navedenite ekonomski i socijalni problemi, kako i poradi
patrijalhalniot odnos sprema `enata, naj~esto se prisutni i brojni
bra~ni i semejni konflikti, ~ie dejstvo, ako se posmatra samo preku
zanimawata, nu`no se izrazuva kako prinudna korelacija. Od druga
strana, zanimawata, kako {to se administrativen rabotnik vo pogolem
del se oslobodeni od vakvite odnosi i vlijanija i zatoa nivnoto u~estvo
vo izvr{enite ubistva e osetno malo. Osloboduvaweto od takvite
objektivni i subjektivni vlijanija se izrazuva i kaj drugi vidovi zanimawa,
koi{to, so ogled na intenzitetot na ova osloboduvawe go
smaluvaat i svoeto u~estvo vo vr{eweto na ubistvata.
Od seto ova proizleguva deka zanimaweto ne mo`e da bide neposredna
pri~ina za javuvaweto na ubistvata, ako se zeme izolirano od
drugite vrski i okolnosti, tuku mo`e da se javi samo kako uslov {to na
izvesen na~in ja ovozmo`uva takvata kriminalna aktivnost.
Ovie navodi gi potvrduvaat i podatocite dobieni od vkrstuvawe
na zanimaweto so motivot na deloto. Taka zemjodelcite naj~esto gi
vr{at ubistvata od odmazda (41,3%) i poradi sosedski imotni sporovi
(20,8%). Nekvalifikuvanite i polukvalifikuvanite rabotnici najprvin
ubistvata od odmazda (40,5%), a potoa od qubomora (20,7%). Od
istive ovie motivi, no vo ne{to pomal procent od 37,0%, odnosno
13,7% ovie ubistva gi vr{at i kvalifikuvanite i visokokvalifikuvanite
rabotnici i licata bez opredeleno zanimawe (30,0% i 28,6%).
U~enicite, domakin}ite i penzionerite prete`no gi vr{at ubistvata
{to proizleguvaat od netrpelivite semejni i bra~ni odnosi (30,7%), a
potoa eliminacija na lica {to za niv pretstavuvale opredelen tovar
(28,2%) i, duri na treto mesto, ubistvata od odmazda (20,5%). Kaj privatnite
zanaet~ii i ugostiteli dominirala odmazdata (36,0%) i netrpelivosta
vo bra~nite i semejnite odnosi (16,0%). I, na krajot, admin-
123