Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
patolo{ki pojavi, nemaat nikak<strong>vo</strong> kriminogeno vlijanie <strong>vo</strong> javuvaweto<br />
na ubistvata. 93 I sociopatolo{kite pojavi kako {to se oddavaweto<br />
na seksualen nemoral (prostitucija), sklonosta kon kra`bi i izmami i<br />
vagabunda`ata se pojavuvaat kaj sosema mal broj lica {to se odlu~ile<br />
da izvr{at krivi~no delo ubist<strong>vo</strong>. 94 A toa zna~i deka i ovie sociopatolo{ki<br />
pojavi ne pretstavuvaat zna~aen faktor za o<strong>vo</strong>j vid kriminalno<br />
odnesuvawe. 95 I, na krajot, tretiot zna~aen zaklu~ok proizleguva od<br />
opredelen stepen na povrzanost na ubistvata so oddavaweto na nasilst<strong>vo</strong><br />
i alkoholni pijaloci.<br />
So ogled na procentot na oddavaweto na nasilst<strong>vo</strong> i alkoholizam<br />
na ova mesto ne{to pove}e }e se zadr`ime vrz ovie dve vrski <strong>vo</strong><br />
istra`uvaweto na ubistvata.<br />
1. Nasilst<strong>vo</strong>to na ~ovekot go so~inuvaat dve osnovni komponenti:<br />
agresivnost i agresivno povedenie. Ako se trgne od toa deka<br />
agresivnosta e psihi~ko s<strong>vo</strong>jst<strong>vo</strong> na li~nosta {to se karakterizira so<br />
zgolemena gotovnost za akcija (agresivno povedenie), a agresivnoto<br />
povedenie - dejstvie {to se manifestira <strong>vo</strong> napad (fizi~ka aktivnost)<br />
naso~ena protiv drugi lica so namera da im se nanese {teta, toga{<br />
agresivnosta i agresivnoto povedenie se zaedni~ka karakteristika na<br />
site ubistva. So samoto toa {to izvr{il ubist<strong>vo</strong> ubiecot projavil<br />
agresivnost. Taa ovde se sostoi <strong>vo</strong> pomala ili pogolema sklonost na<br />
ubiecot da napadne vrz `i<strong>vo</strong>tot na drugo lice koga ova se pojavuva kako<br />
pre~ka za negovite postapki, interesi, sta<strong>vo</strong>vi, motivi, celi, barawa i<br />
sli~no {to zavisi od stepenot na razvienosta na ovaa negativna crta<br />
kaj ubiecot. 96<br />
Me|utoa, so utvrduvaweto deka ubijcite se agresivni li~nosti,<br />
koi preku deloto ja projavile s<strong>vo</strong>jata agresivnost, re~isi ni{to ne<br />
93<br />
Narkomanijata kako sociopatolo{ka pojava naj~esto e povrzana so<br />
kra`bi, proneveri, falsifikati, izmami, zatajuvawa i sli~ni delikti koi<br />
imaat za cel da se dojde do opredeleni materijalni sredstva zaradi kupuvawe<br />
droga i drugi psihotropni supstancii. I komarot e zna~aen kriminogen faktor,<br />
no ne za genezata na ubistvata, tuku, pred se, za imotnite delikti. Na<br />
komar se oddavaat lica koi nastojuvaat na lesen na~in da dojdat do materijalni<br />
sredstva ili pak se igra~ii od strast.<br />
94<br />
I ovie sociopatolo{ki pojavi naj~esto odat raka pod raka so imotnite<br />
delikti.<br />
95<br />
Do sli~ni rezultati kako <strong>vo</strong> na{to istra`uvawe do{ol i Vukovi}<br />
ispituvaj}i gi krvnite delikti <strong>vo</strong> Srbija. Spored podatocite navedeni na str.<br />
96-100 od 200 ispitani sudski predmeti se zabele`ani samo dve ubistva od<br />
strana na lica {to upotrebuvale droga, dve te{ki telesni povredi i edno<br />
ubist<strong>vo</strong> od strana na lica {to se oddavale na komar, a ne bil otkrien ni eden<br />
slu~aj kade {to vagabunda`ata i prostitucijata na bilo koj na~in bile povrzani<br />
so izvr{uvaweto na krvnite delikti.<br />
96<br />
Pe{i} I, str. 88.<br />
134