Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
proces sprema osudenite lica. Nejzinoto zna~ewe <strong>vo</strong> procesot na izdr`uvaweto<br />
na kaznata e nerazdelno povrzano so nejzinoto krivi~nopra<strong>vo</strong><br />
i kriminolo{ko zna~ewe, <strong>vo</strong> ~ija osnova le`i soznanieto deka<br />
~ovekot e su{test<strong>vo</strong> podobno za menuvawe. Zatoa, ne e seedno dali onie<br />
{to gi naru{ile najva`nite op{testveni odnosi, vrednosti i interesi<br />
na edno op{test<strong>vo</strong> se maloletnici, mladi polnoletnici, polnoletni<br />
ili stari lica. Vo sekoj od ovie starosni periodi s<strong>vo</strong>jstvata i karakteristikite<br />
na nivnata li~nost se formiraat i manifestiraat <strong>vo</strong><br />
zavisnost od biolo{kite i psihosocijalnite uslovenosti na <strong>vo</strong>zrasta.<br />
Vo taa smisla povedenieto na ~ovekot, pa i ona kriminalnoto, nu`no<br />
se povrzuva so opredeleni obele`ja na <strong>vo</strong>zrasta. Tie obele`ja <strong>vo</strong> opredeleni<br />
fazi od `i<strong>vo</strong>tot na ~ovekot se osobeno tesno povrzani so op{-<br />
testvenite vlijanija {to go opredeluvaat negoviot op{testven status<br />
i uloga <strong>vo</strong> dadenata sredina. Vo zavisnost od <strong>vo</strong>zrasta se formiraat i<br />
socijalnite osobini kaj li~nosta, kako i nejzinata mo`nost i gotovnost<br />
za vklu~uvawe <strong>vo</strong> op{testvenite odnosi i soo~uvawa so brojnite<br />
problemi i konflikti {to proizleguvaat od tie odnosi. 84 Ottuka se<br />
sosema <strong>vo</strong> pra<strong>vo</strong> onie {to go istaknuvaat vlijanieto na socijalnite<br />
faktori <strong>vo</strong> ostvaruvaweto na kriminalnoto povedenie <strong>vo</strong> vrska so <strong>vo</strong>zrasta<br />
na storitelot. Toa soznanie, kako {to }e vidime malku podocna,<br />
se potvrduva i toga{ koga razre{uvaweto na me|u~ove~kite konflikti<br />
se ostvaruva so li{uvawe od `i<strong>vo</strong>t na nekoe lice.<br />
Zna~eweto na <strong>vo</strong>zrasta kako edna od osnovite za objasnuvawe na<br />
kriminalnata aktivnost preku ubistvata }e ja prika`eme niz podatocite<br />
od tabela br. 12.<br />
Podatokot deka najgolemiot broj ubistva se izvr{uvaat na<br />
<strong>vo</strong>zrast od 21 do 30 godini, a potoa od 31 do 40 godini e sosema normalna<br />
i o~ekuvana distribucija, koja uka`uva na dominantnoto vlijanie<br />
na socijalnite faktori {to se <strong>vo</strong> vrska so <strong>vo</strong>zrasta. Toa se <strong>vo</strong>zrasti <strong>vo</strong><br />
koi lu|eto se najmnogu vklu~eni <strong>vo</strong> op{testvenite odnosi kakvi {to se<br />
brakot, formiraweto semejst<strong>vo</strong> i gri`ata za nego<strong>vo</strong>to materijalno<br />
obezbeduvawe. Toa e period koga site ~ovekovi sposobnosti i energija<br />
doa|aat do poln izraz i se ostvaruvaat <strong>vo</strong> soobraznost so nego<strong>vo</strong>to<br />
op{testveno bitie.<br />
84<br />
"Faktot deka ste bebe, stogodi{en ~ovek ili ~ovek od dvaesetipet<br />
godini ja opredeluvaat va{ata op{testvena polo`ba, kako i toa dali <strong>vo</strong> dramata<br />
na ~ovekovite odnosi }e igrate va`na uloga ili pak samo uloga na statist."<br />
Hentig, str. 158.<br />
117
Change language