Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
uvaat alkohol se razvivaat viktimolo{ki predispozicii kako {to se<br />
nezdrava smelost, smalena budnost, otpornost i gotovnost da se pru`i<br />
otpor, nekriti~en odnos sprema pojavite, otko~uvawe na agresivnosta,<br />
eufori~no raspolo`enie so koe se navreduva i predizvikuva okolinata<br />
itn. itn. Ovie predispozicii se osobeno izrazeni koga obata subjekti<br />
od kriminalniot par se alkoholi~ari. Toga{ zaemniot konflikt<br />
doveduva do najgolenm stepen na netolerantnost, koja naj~esto<br />
zavr{uva so ubist<strong>vo</strong>. Vo nastojuvaweto da ja proverime ovaa pretpostavka<br />
gi vkrstivme podatocite za izvr{enite ubistva od strana na<br />
alkoholi~arite {to se pojavuvaat kako storiteli i `rtvi na ovie<br />
dela i gi dobivme slednite podatoci. Od vkupno 58 hroni~ni i akutni<br />
alkoholi~ari {to se pojavuvale kako izvr{iteli na ovie dela, stradale<br />
23 `rtvi koi isto taka bile hroni~ni ili akutni alkoholi~ari.<br />
Ili pokonkretno, od 25 storiteli {to bile hroni~ni alkoholi~ari<br />
stradale 6 `rtvi isto taka hroni~ni alkoholi~ari, a 33 `rtvi {to<br />
bile akutni alkoholi~ari s<strong>vo</strong>ite dela gi izvr{ile nad 17 `rtvi {to<br />
isto taka bile akutni alkoholi~ari. Interesno e i toa deka 15 (ili<br />
25,9%) storiteli {to bile hroni~ni ili akutni alkoholi~ari bile<br />
pod dejst<strong>vo</strong> na alkohol <strong>vo</strong> samiot moment na izvr{uvawe na deloto.<br />
Seto ova zboruva <strong>vo</strong> prilogna na{ata prethodna pretpostavka.<br />
So ogled na toa {to <strong>vo</strong> na{eto istra`uvawe gi zafativme i<br />
ubistvata <strong>vo</strong> obid za nivnite `rtvi e biten i fenomenot na tn. sekundarna<br />
viktimizacija. Raz<strong>vo</strong>jot na viktimogenite predispozicii <strong>vo</strong><br />
o<strong>vo</strong>j pravec zavisi, pred se, od nepravilnoto rea|irawe na pra<strong>vo</strong>sudnite<br />
organi po izvr{enoto ubist<strong>vo</strong> i od pomo{ta {to na `rtvata na<br />
deloto i se pru`a <strong>vo</strong> saniraweto na pretrpenata {teta.<br />
Nepravilnoto rea|irawe na pra<strong>vo</strong>sudnite organi mo`e da se sostoi<br />
<strong>vo</strong> nea`urno <strong>vo</strong>dewe na krivi~nata postapka, ne<strong>vo</strong>dewe do<strong>vo</strong>lno<br />
smetka za pravata na `rtvata <strong>vo</strong> nea, storeni propusti <strong>vo</strong> doka`uvaweto<br />
na vinata, izrekuvawe poblaga kazna i sl. Propustite na pra<strong>vo</strong>sudnite<br />
organi pritoa ne mora sekoga{ i objektivno da stojat, tuku e<br />
do<strong>vo</strong>lno poradi neupatenost na `rtvata i nejzinata psihi~ka preoptovarenost<br />
so nastanot, taa taka subjektivno da go do`ivuva. Poinaku<br />
re~eno, taa mo`e da ja zagubi doverbata <strong>vo</strong> rabotata i donesenite odluki<br />
i toa kaj nea da predizvika `elba i konkretna akcija za samostojno<br />
ostvaruvawe na pravdata.<br />
So krivi~noto delo <strong>vo</strong> obid na neposrednata `rtva mo`e da i se<br />
nanese opredelena materijalna ili moralna {teta. 114 Vo tie slu~ai<br />
114<br />
Vo smisla na ~l. 155 od Zakonot za obligacionite odnosi pod materijalna<br />
{teta se podrazbira namaluvawe na imotot na nekoe lice ili spre~uvawe<br />
na nego<strong>vo</strong>to zgolemuvawe, a pod moralna ona {teta {to nastanuva so<br />
nanesuvawe fizi~ka ili psihi~ka bolka ili strav, odnosno {teta poradi<br />
pretrpeni fizi~ki ili du{evni bolki, namalena `i<strong>vo</strong>tna aktivnost, nagrdenost,<br />
pretrpen strav i sl. Opredelena materijalna ili moralna {teta mo`e<br />
144
Change language