Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
zat<strong>vo</strong>rskiot `i<strong>vo</strong>t i poravilnoto i efikasnoto izveduvawe na resocijalizacijata<br />
ne mo`at da se zamislat bez primena na opredeleni<br />
sredstva so koi }e se odr`uva redot i disciplinata i }e se sozdava<br />
"penolo{ka klima" {to }e odi <strong>vo</strong> prilog na pre<strong>vo</strong>spituvaweto.<br />
Za odr`uvawe na redot i disciplinata zat<strong>vo</strong>rskiot personal se<br />
slu`i, pred se, so pre<strong>vo</strong>spitni merki {to zna~at vlijanie vrz osudenite<br />
lica kon aktivno razvivawe na nivnata samodisciplina i samostojno<br />
anga`irawe <strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>eto pre<strong>vo</strong>spituvawe. Me|utoa, za taa cel slu`at<br />
i sredstvata i metodite na prisilba {to se javuvaat <strong>vo</strong> forma na nadzor,<br />
opomena, zakana,, zabarna, naredba i kazna. 297 Pritoa, spored ZIS<br />
(~l. 144 st. 2) za odr`uvawe na redot i disciplinata mo`at da se upotrebuvaat<br />
samo onie merki i ograni~uvawa {to se nu`ni za obezbeduvaweto<br />
na bezbednosta i dobroto funkcionirawe na zaedni~kiot `i<strong>vo</strong>t<br />
<strong>vo</strong> kazneno-popravnite ustanovi. 298 Vo taa smisla, osobeno koga se raboti<br />
za izrekuvaweto na disciplinski kazni (~l. 149 i 150 ZIS), posebnite<br />
merki na bezbednost (~l. 152 ZIS) i upotrebata na fizi~ka sila<br />
i ogneno oru`je (~l. 144 st. 3 i 4, ~l. 145 i ~l. 146 ZIS), se prepora~uva<br />
mnogu razumno i samo <strong>vo</strong> krajna linija da se vr{i nivnata primena,<br />
bidej}i tie <strong>vo</strong> sprotivno mo`at da imaat mnogubrojni negativni posledici<br />
po osudenoto lice. Imeno, postojat osudenici vrz koi ovie<br />
sredstva ne deluvaat, za{to tie se prilagoduvaat na niv. Od druga strana,<br />
kaj nekoi zat<strong>vo</strong>renici retributivnata sodr`ina na ovie sredstva<br />
predizvikuva negativni ~uvstva, osobeno ako tie li~no smetaat deka<br />
ne se vinovni i deka nesrazmerno se kazneti. Takvite lica poradi toa<br />
se ~uvstvuvaat napolno otfrleni, ja gubat doverbata <strong>vo</strong> zat<strong>vo</strong>rskata<br />
uprava, nastojuvaat {to pove}e da se odale~at od niv ili da dojdat do<br />
skrien ikli stvaren konflikt so nea. Seto toa go paralizira nivniot<br />
pridones kon sopstvenoto pre<strong>vo</strong>spituvawe.<br />
Trgnuvaj}i od tie negativni efekti na disciplinskoto kaznuvawe,<br />
{to osobeno se te{ki ako rutrinski i {ablonski se primenuvaat,<br />
<strong>vo</strong> teorijata ne e retko misleweto deka kaj mnogu zat<strong>vo</strong>renici uspehot<br />
na pre<strong>vo</strong>spituvaweto e obratno proporcionalen od obemot na nivnata<br />
primena.<br />
So ogled na vak<strong>vo</strong>to zna~ewe na o<strong>vo</strong>j problem se obidovme da go<br />
sogledame povedenieto i disciplinata na osudenite ubijci. Vo taa<br />
smisla najprvin go ~uvme misleweto na <strong>vo</strong>spituva~ite <strong>vo</strong> Domot. Tie<br />
smetaat deka ubijcite, za razlika od osudenicite za drugi krivi~ni<br />
dela, mnogu poretko ja kr{at disciplinata. Mo`e slobodno da se ka`e<br />
deka ubijcite se najdisciplinirani osudenici koi mnogu retko pravat<br />
disciplinski prestapi. Pri~inata za toa, spored <strong>vo</strong>spituva~ite e <strong>vo</strong><br />
visinata na nivnata kazna i nivnata ne{to povisoka <strong>vo</strong>zrast, a spored<br />
297<br />
Pove}e za toa vidfi: Ogrizovi}, str. 155-161.<br />
298<br />
Vo ovaa smisla zboruva i ~l. 27 od Zbirot na minimalnite pravila<br />
za postapuvawe so zat<strong>vo</strong>renicite.<br />
276
Change language