Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

pomladi i nivnata mo`nost za razre{uvawe na sopstvenite problemi.
Od iznesenite podatoci vsu{nost proizleguva deka ubiecot bo Makedonija
e ma`, na vozrast od 21 do 30 godini, so vpe~atlivo nisko obrazovanie
{to go opredeluva i nivnoto zanimawe kako zemjodelec ili
rabotnik i nivnata op{testvenoekonomska polo`ba, a so ogled na toa
deka e naj~esto o`enet, kaj nego se pojavuva i nepovolen semeen status.
Pritoa, osobeno e va`no i specifi~no {to vakvata sostojba kaj ovie
lica pridonesuva da se formira poseben sistem od subjektivno sfateni
vrednosti. Toa ne e slu~ajno. Naprotiv, vo dene{ni uslovi koga
postoi golem ras~ekor me|u op{testvenite mo`nosti i realnite mo`nosti
tie vrednosti da se ostvarat, opredelen broj poedinci ne mo`ej}i
da gi pronajdat vistinskite sredstva i na~ini za ostvaruvawe na
definiranite vrednosti, ja istaknuvaat ~esta kako ne{to za {to treba
posebno da se `ivee. Za taa vrednost, koja na poedincite na rabot od
materijalnata egzistencija, vsu{nost i edinestveno im preostavuva,
naj~esto ja povrzuvaat i smislata na svojot `ivot i za nea posebno se
borat. Nesre}ata e vo toa {to vo taa borba se slu`at so krajno iracionalni
sredstva ne po~ituvaj}i gi struktuiranite izlezi za ostvaruvawe
na svoite aspiracii. Vo `elbata da se ostvari dominantniot
interes, se kine tenkiot konec na nivnata moralna osnova i se prifa-
}a protivop{testveno povedenie kako na~in {to vedna{ }e ja vospostavi
sakanata cel. Ona {to subjektivno se sfa}a kako posebno dobro,
vredno, va`no, me|utoa, vo golem e sudir so postoe~}i sfatenite ili
definirani vrednosti na dominantnata kultura ako se ostvaruva so
ubistvo.
Navedenite etiolo{ki okolnosti na izvesen na~in se pri~inai
uslovi za kriminalitetot voop{to so taa bitna razlika {to kaj ubistvata,
tokmu poradi posebniot odnos kon ~esta se izdvojuvaat kako posebno
karakteristi~ni. Tuka vsu{nost i se nao|aat glavnite specifi~nosti
na ubistvata kako poseben tip krvni delikti vo odnos na drugite
vidovi na kriminalno povedenie.
Po ovie na~elni konstatacii mo`eme da prejdeme kon objasnuvawe
na onie objektivni okolnosti koi vo prethodnite islagawa ostanaa
pomalku dopreni, {to vo nikoj slu~aj ne zna~i deka tie treba da se
posmatraat izolirano od drugite vlijanija i nadvor od marksisti~kiot
koncept za etiologijata na kriminalitetot. Nivnoto izdvoeno
(posebno) izlagawe treba da se sfati samo kako obid za uprosteno, no
sepak celosno i uspe{no prika`uvawe i osvetluvawe na etiolo{kata
problematika vo vrska so ubistvata. Vo taa smisla na narednite stranici
}e gi analizirame: kulturnite uslovi i zaostanatite sfa}awa,
odnosot na sredinata sprema ubistvata, sredstvata na masovnata komunikacija
i ulogata na treti lica vo javuvaweto na ubistvata.
169