Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
3. UBISTVATA I NIVNOTO MESTO VO SISTEMOT NA<br />
KRIMINALNITE OP[TESTVENI POJAVI<br />
So ubistvata kako individualna i masovna op{testvena pojava<br />
se napa|a `i<strong>vo</strong>tot kako najgolemo i nenadomestli<strong>vo</strong> univerzalno dobro<br />
na ~ovekot. So niv, kako s<strong>vo</strong>eviden odnos na edni lu|e sprema drugi, se<br />
ostvaruvaat opredeleni osobeno {tetni posledici kako vrz poedinci,<br />
taka i vrz op{test<strong>vo</strong>to <strong>vo</strong> celost. So ogled na nivnata negativnost i<br />
sprotivnost so op{testvenite i li~nite vrednosti tie se predvideni<br />
kako posebni krivi~ni dela <strong>vo</strong> site op{testva. A taa inkriminiranost<br />
e nivnata zaedni~ka osobina {to gi pomestuva <strong>vo</strong> kategorijata na<br />
negativni op{testveni pojavi {to so zaedni~ko ime se narekuvaat<br />
kriminalitet. 149 So eden zbor, toa se pojavi {to ne mu odat <strong>vo</strong> polza na<br />
sozdavaweto op{testveni dobra i razvivaweto op{testveni vrednosti,<br />
tuku naprotiv gi negiraat, eksplicitno im se sprotivstavuvaat i<br />
gi ru{at so s<strong>vo</strong>evidno proti<strong>vo</strong>p{testveno povedenie. Vo ramkite na<br />
kriminalnite op{testveni pojavi ubistvata pretstavuvaat samo eden<br />
od oblicite na negativno odnesuvawe, pa so ogled na toa e nu`no pokonkretno<br />
opredeluvawe na nivnoto mesto <strong>vo</strong> strukturata na kriminalitetot<br />
<strong>vo</strong>op{to. Ne navleguvaj}i <strong>vo</strong> razli~nite podelbi na kriminalitetot,<br />
koi trgnuvaat od najrazli~ni formalni i materijalni kriteriumi,<br />
150 se ~ini deka mestoto na ubistvata mo`e najlesno da se opredeli<br />
ako se trgne od celta na na{eto istra`uvawe. So ogled na taa cel<br />
za nas e najprifatliva klasifikacijata na kriminalniet povedenija<br />
spored nivnite posebni fenomenolo{ki i, pred se, etiolo{ki obele-<br />
`ja. Vo taa smisla se prifatlivi ve}e navedenite tipovi na kriminalno<br />
povedenie <strong>vo</strong> koi na soodveten na~in go na{le s<strong>vo</strong>eto mesto i krvnite<br />
delikti me|u drugite tipovi na kriminalitet kako {to se: stopanskiot,<br />
seksualniot, soobra}ajnata delinkvencija, politi~kite krivi~ni<br />
dela i sl. Vo tie ramki so ogled na s<strong>vo</strong>jata pojavnost, kako i s<strong>vo</strong>-<br />
149<br />
Kriminalitetot kako po{irok poim, koj ima s<strong>vo</strong>ja pravna i socijalna<br />
odredenost spa|a <strong>vo</strong> oblasta na negativnite op{testveni pojavim koi, od<br />
s<strong>vo</strong>ja strana se delat na dve osnovni grupi: pojavi na op{testvenata dezorganizacija<br />
i pojavi na li~nata, individualna devijacija (ili dezirganizacija).<br />
<strong>Ubistvata</strong> kako poseben tip kriminalitet spa|aat <strong>vo</strong> redot na pojavite od<br />
individualnata dezorganizacija, no mo`at da bidat povrzani i so pojavite od<br />
op{testvenata dezorganizacija.<br />
150<br />
Kriminalitetot <strong>vo</strong>op{to, kako slo`ena i heterogena op{testvena<br />
pojava, mo`e da se deli spored slednive kriteriumi: te`ina i op{testvena<br />
opasnost na krivi~noto delo, karakterot i vidot na objektot na za{titata,<br />
razli~nite karakteristiki na storitelite na proti<strong>vo</strong>p{testvenite povedenija,<br />
istoriskata pojavnost i konzistentnost na opredelen vid inkriminacii<br />
i sl. Za toa pove}e vidi: Milutinovi} I, str. 175-177.<br />
165
Change language