Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
niot proces i toa na razli~ni ni<strong>vo</strong>a. 267 Vo toj moment vrz podignuvaweto<br />
na nivnoto obrazovanie ve}e bile postignati i opredeleni pozitivni<br />
rezultati. Taka, 16 ubijci <strong>vo</strong> Domot go zavr{ile osnovnoto<br />
obrazovanie, eden osudenik zavr{il {esto oddelenie, a ~et<strong>vo</strong>rica<br />
~etvrto oddelenie od osnovnoto obrazovanie. Golem broj od ubijcite<br />
po prethodno dooformuvawe na osnovnoto obrazovanie se vklu~ile i<br />
<strong>vo</strong> natamo{no {koluvawe i zavr{ile po edno ili dve godini sredno<br />
obrazovanie. Tuka se raboti za 15 osudenici koi prete`no posetuvale<br />
sredno ugostitelsko ili sredno ekonomsko u~ili{te.<br />
Vo o<strong>vo</strong>j pogled osobeno golema uloga ostvaruile <strong>vo</strong>spituva~ite<br />
i nastavnicite od Domot, koi pred se uspeale da gi motiviraat osudenicite<br />
za vklu~uvawe <strong>vo</strong> obrazovniot proces. 268 Me|utoa, i pokraj<br />
ovie uspesi vrz o<strong>vo</strong>j plan ostanuva golem prostor za {iroki zafati,<br />
odnosno za pogolemo vklu~uvawe na ovie osudenici <strong>vo</strong> obrazovniot<br />
proces.<br />
Na ova mesto se mo`ebi pova`ni uka`uvawata za vlo`uvawe<br />
pogolemi napori za razvivawe na drugi <strong>vo</strong>spitni socijalnoeti~ki vlijanija<br />
so ogled na primitivizmot i kulturnata zaostanatost na ovie<br />
lica. Kako {to vidovme ponapred kulturnata zaostanatost na ubijcite<br />
se istaknuva kako edna od nivnite pova`ni zaedni~ki osobini i biten<br />
etiolo{ki faktor za nivnoto kriminalno povedenie. Me|utoa, <strong>vo</strong> toj<br />
pogled <strong>vo</strong> KPD Idrizo<strong>vo</strong> izostanuvaat pogolem broj kulturnoprosvetni<br />
predavawa {to }e gi opfatat aspektite so koi }e se vlijae vrz<br />
267<br />
Od izvr{enoto intervju so <strong>vo</strong>spituva~ite na Domot dojdovme do soznanie<br />
deka osudenicite za krivi~noto delo ubist<strong>vo</strong> mnogu dobro se vklu~uvaat<br />
<strong>vo</strong> obrazovniot proces, mnogu polesno i podobro od osudenicite za drugi<br />
krivi~ni dela.<br />
268<br />
Poznato e deka osudeni~kata populacija poka`uva rezistenten<br />
odnos sprema vklu~uvaweto <strong>vo</strong> obarzovniot proces. Toa proizleguva od nivnoto<br />
sociokulturno popteklo, intelektualnite sposobnosti, sta<strong>vo</strong>vite, navikite,<br />
motiviranosta kon u~ili{teto i u~eweto, opredeleni psihi~ki defekti<br />
<strong>vo</strong> emocionalnata i karakternata sfera, razni neuroti~ni, psihopatski pa<br />
duri i psihoti~ni rastrojstva, kako i od protivre~nosta na kaznata so postignuvaweto<br />
<strong>vo</strong>spitni celi i specifi~nosta na zat<strong>vo</strong>rskata situacija <strong>vo</strong> koja<br />
se odviva <strong>vo</strong>spituvaweto. Vo vrska so pre<strong>vo</strong>spitnite mno`nosti na o<strong>vo</strong>j oblik<br />
na tretman i psiholo{kite posledici od prestojot <strong>vo</strong> zat<strong>vo</strong>rot i nivniot<br />
odraz vrz pre<strong>vo</strong>spitniot (obrazovniot) proces Milutinovi} veli: "Vo takvi<br />
uslovi e posebno zna~ajno na osudenicite pedago{ki da im se pomogne <strong>vo</strong> sfa-<br />
}aweto na s<strong>vo</strong>jata statusna situacija <strong>vo</strong> nadminuvaweto na malodu{nosta i zagubenata<br />
doverba <strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>ite sili i afirmacijata na sfa}awata deka tie ne se<br />
bespovratno isklu~eni od op{testveniot `i<strong>vo</strong>t." Dotuka i nie <strong>vo</strong> celost se<br />
soglasuvame so idejata na Milutinovi}, no ne i so negoviot makijavelisti~ki<br />
stav deka "<strong>vo</strong> toj pogled se doz<strong>vo</strong>leni site metodi {to <strong>vo</strong>dat kon taa cel."<br />
Vidi: Milutinovi} III, str. 125.<br />
256
Change language