Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
debilnost (plitkoumnost), a <strong>vo</strong> eden slu~aj od presudata mo`evme da go<br />
izvle~eme samo podatokot deka ubiecot bil oligofrena li~nost. 204<br />
Site lica kaj koi bile ustanoveni intelektualni defekti bile<br />
od ma{ki pol i na <strong>vo</strong>zrast od 19 do 40 godini. So ogled na toa {to kaj<br />
niv se rabotelo za projavuvawe na najlesniot oblik na oligofrenija,<br />
ovie lica uspeale da zavr{at ~etvrto, a edno i odmo oddelenie. Dvajca<br />
od niv se zanimavale so zemjodelst<strong>vo</strong>, odnosno bile NKV rabotnici, a<br />
eden bil bez zanimawe, {to poka`uva deka tie raspolagale so sposobnost<br />
da izvr{uvaat samo najprosti rabotni zada~i. Dve lica bile porano<br />
osuduvani i toa za telesni povredi i kra`bi, isto tolku manifestirale<br />
sociopatolo{ki povedenija kako upotreba na alkohol i akti na<br />
nasilst<strong>vo</strong>. S<strong>vo</strong>ite ubistva gi storile od najrazli~ni motivi 205 a spored<br />
vidot bile kvalificirani kako obi~no ubist<strong>vo</strong> (3), ubist<strong>vo</strong> na pove}e<br />
lica so umisla (1) i ubist<strong>vo</strong> od bezobyirna odmazda (1). Nivnite `rtvi<br />
<strong>vo</strong> dva slu~ai bile poznanici, a <strong>vo</strong> drugite }erka, `ena, i prijateli.<br />
[to se odnesuva do nivnata du`evna sostojba proceneta tempore criminis,<br />
toa na site im bilo zemeno kako olesnuva~ka okolnost pri<br />
odmeruvaweto na kaznata.<br />
I pokraj isklu~itelno maliot broj ubistva storeni od lica so<br />
mentalni defekti i nivnoto zanemarli<strong>vo</strong> etiolo{ko zna~ewe, na ova<br />
mesto be{e potrebno da se osvrneme vrz nekoi fenimenolo{ki obele-<br />
`ja, pred se, zatoa {to ubijcite od ovaa grupa kaznata za s<strong>vo</strong>eto delo ja<br />
izdr`uvaat <strong>vo</strong> KPD Idrizo<strong>vo</strong>, kade {to ima skromni kadrovski i drugi<br />
uslovi za obezbeduvawe na nivniot aktiven tretman. Za da se sfati<br />
te`inata na o<strong>vo</strong>j problem ovde }e navedeme samo nekolku psiholo{ki<br />
crti {to gi karakteriziraat ovie lica i koi postavuvaat barawe za<br />
posebna gri`a i rabota so niv, {to e vsu{nost bitno i za rabotata so<br />
psihopatskite li~nosti. Za oligofrenite e najbitno toa {to ne se <strong>vo</strong><br />
sostojba pravilno da rasuduvaat i da gi ocenuvaat op{testvenite pojavi<br />
i procesi i nedoz<strong>vo</strong>lenosta na s<strong>vo</strong>ite motivi i postapki. 206 Poradi<br />
nesfa}aweto na nastanite i situaciite, oligofrenite se egocentri~-<br />
204<br />
Stepenot na mentalnata zaostanatost obi~no se opredeluva so koeficientite<br />
na inteligencija. Spored niv, prose~na, normalna li~nost e onaa<br />
kaj koja IQ iznesuva 90-110. Tie koeficienti kaj idiotite se pod 25 (odgovara<br />
na umniot raz<strong>vo</strong>j na dete do 3 godini), kaj inbicilite od 25-50 (odgovara na<br />
raz<strong>vo</strong>j od 3 do 6 godini) i kaj debilite od 50-do 70 (odgovara na raz<strong>vo</strong>j od 6 do 10<br />
godini).<br />
205<br />
Odmazda poradi navreda, odmazda poradi nanesena {teta, soznanie<br />
za prequba, odbivawe ponuda za brak i navreda nad alkoholiziran storitel.<br />
206<br />
So pra<strong>vo</strong> se istaknuva deka slaboumnite ne se do<strong>vo</strong>lno svesni za<br />
poledicite od izvr{enite krivi~ni dela, deka kaj niv ne postojat inhibicii<br />
{to mo`at da se najdat kaj inteligentntnite liac. Smalenata inteligencija<br />
go smaluva i dejst<strong>vo</strong>to na socijalizira~kite faktori i ja ote`nuva<br />
polo`bata na ~ovekot <strong>vo</strong> op{test<strong>vo</strong>to. Milutinovi} I, str. 371.<br />
207