Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
otstranuvawe na etiolo{kite faktori {to go predizvikuvaat kriminalitetot.<br />
Vakvata sosema prifatliva podelba na kriminalnopoliti~kite<br />
merki se pravi so cel da se o<strong>vo</strong>zmo`at teoretski analizi {to podlaboko<br />
}e navlezat <strong>vo</strong> sodr`inata na konkretno postavenite problemi<br />
i }e uka`at na optimalnite formi i metodi za ostvaruvawe na<br />
antikriminalnata praktika. Se raboti, vsu{nost, za dve podra~ja na<br />
borba protiv kriminalitetot, {to, iako pretstavuvaat zasebni celini<br />
nu`no vleguvaat <strong>vo</strong> edinstveniot sistem na na{ata kriminalna politika.<br />
Seto toa e <strong>vo</strong> soglasnost so op{to prifateniot stav deka <strong>vo</strong><br />
suzbivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot mo`e uspe{no da se<br />
deluva samo toga{ ako represijata i prevencijata se povrzat <strong>vo</strong> edinstvena<br />
op{testvena akcija. Represijata i prevencijata vpro~em, pred<br />
sebe imaat edinstvena cel - uspe{na borba so kriminalitetot.<br />
Vakvata orientacija <strong>vo</strong> borbata protiv kriminalitetot e od nesomneno<br />
zna~ewe za spre~uvawe i suzbivawe na ubistvata kako osobeno<br />
te{ki pojavni oblici na proti<strong>vo</strong>p{testveno odnesuvawe. Ili, poinaku<br />
re~eno, ubistvata se poseben op{testven problem za ~ie predupreduvawe<br />
i ograni~uvawe e potrebna zaedni~ka akcija na site op{testveni<br />
sili. Od tie pri~ini nu`no e nau~noistra`uva~ko sledewe na site<br />
segmenti, odnosi i procesi {to go opredeleuvaat sistemot na antikriminalnata<br />
politika kon ubistvata. So takviot pristap treba da se<br />
dojde do najpo<strong>vo</strong>lnite sredstva i metodi {to op{test<strong>vo</strong>to }e go za{titat<br />
od odzemaweto tu| `i<strong>vo</strong>t i }e go spre~at povratot kaj ovie dela.<br />
Razgleduvaweto i razre{uvaweto na sevkupnite problemi od<br />
ovaa oblast ne e me|utoa predmet na o<strong>vo</strong>j trud. Od izlagawata za predmetot<br />
na istra`uvaweto vidovme deka toj se odnesuva na kriminolo{-<br />
kite karakteristiki na storitelite na krivi~noto delo ubist<strong>vo</strong> i<br />
ulogata na ovie obele`ja za nivnata resocijalizacija. Vo ovaa smisla<br />
gi postavivme i osnovnite celi na istra`uvaweto. Pritoa, preku<br />
analizata na objektivnite faktori {to go opredeluvaat obemot, strukturata<br />
i dinamikata na ubistvata, najprvin dojdovme do etiolo{kite<br />
karakteristiki na deloto i storitelot {to pomalku ili pove}e se<br />
rezultat na negativnoto dejst<strong>vo</strong> na op{testvenoekonomskite, kulturnite<br />
i drugite vlijanija na po{irokata i potesnata op{testvena struktura.<br />
Kriminolo{kite soznanija od s<strong>vo</strong>ja strana go o<strong>vo</strong>zmo`uvaat<br />
sogleduvaweto na osnovnite nasoki na op{testvenata akcija sprema<br />
o<strong>vo</strong>j oblik na kriminalno odnesuvawe. Taa akcija nu`no e preventivno<br />
naso~ena i so ogled na s<strong>vo</strong>jata {iro~ina pretpostavuva po{iroki razgleduvawa.<br />
No, neosporuvaj}i go zna~eweto na op{testvenata prevencija,<br />
namerno ne se zanimavame so ova pra{awe, pred se, za{to kaj nas<br />
tvenata svest - mo`e da dovede do zna~ajni rezultati <strong>vo</strong> postepenoto ograni~uvawe<br />
na kriminalitetot i do bitno smaluvawe na negoviot obem i intenzitet.<br />
Ho~evar - Kraus, str. 237.<br />
219