Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
pri~ini <strong>vo</strong> ovie razgleduvawa najprvin se obidovme da gi sogledame<br />
pojavnite oblici na ubistvata preku potsetuvawe na nivnata krivi~nopravna<br />
kvalifikacija. Potoa, <strong>vo</strong> posebni naslovi se obraboteni<br />
osnovnite karakteristiki na ubistvata, moti<strong>vo</strong>t na nivniote storiteli<br />
i najzna~ajnite karakteristiki na nivnata li~nost <strong>vo</strong> vrska so<br />
ostvaruvaweto na konkretnoto povedenie.<br />
So ogled na toa {to i najsumarnoto povtoruvawe na pozna~ajnite<br />
indikatori od fenomenolo{kata problematika bi ni odzelo golem<br />
prostor ovde }e se zadr`ime samo vrz konstatacijata deka so ovie<br />
razgleduvawa se dobli`ivme do soznanieto deka ~ovekot ne e destruktivno<br />
nastroeno su{test<strong>vo</strong>. Negovata destruktuivnost e proiz<strong>vo</strong>d na<br />
negovite op{testveni, ekonomski, socijalni i kulturni potrebi, a<br />
najmalku plod na vrodeni nagoni {to biolo{ki i genetski se prenesuvaat.<br />
@i<strong>vo</strong>tnite se destruktivni toga{ koga toa isklu~i<strong>vo</strong> im go<br />
nalaga instinktot. Tie ne znaat za ritualot na ubist<strong>vo</strong>to koj e isklu-<br />
~i<strong>vo</strong> s<strong>vo</strong>jst<strong>vo</strong> na ~ovekot, odnosno tie ne ja ma~at `rtvata i sekoga{<br />
ubivaat na ist na~in. ^ovekot pak, od druga strana, izgradil cela<br />
metodologija i tehnika na ubistvaat. Toj ne ubiva poradi instinktot,<br />
tuku toa naj~esto go pravi svesno motiviran od golem zbir najrazli~ni<br />
pobudi, kako od onie {to sakame i eventualno mo`eme da gi prifatime,<br />
taka do ubivawe bez kakvi bilo i da e pri~ini razbirlivi za<br />
prose~niot ~ovek. Kako {to samite vidovme, ~ovekot ubiva za da zado<strong>vo</strong>li<br />
nekakva potreba ili da razre{i nekoj problem i toa naj~estgo od<br />
pomala vrednost od onaa {to mu se odzema na drug i koja nikoga{ ne<br />
mo`e da mu se vrati ili nadomesti. Zad tie pobudi na ~ovekot se krie<br />
smislata na negoviot `i<strong>vo</strong>t. Pri izgradbata pak na taa smisla, ~ovekot<br />
mnogu malku ili <strong>vo</strong>op{to ne se zanimava so `i<strong>vo</strong>tot na s<strong>vo</strong>jot vid.<br />
Toj mnogu pove}e e preokupiran so razmisluvaweto za sopstveniot `i<strong>vo</strong>t,<br />
za sopstvenoto samoodr`uvawe i za sopstvenata sre}a. So eden<br />
zbor, za razlika od `i<strong>vo</strong>tinskiot svet kade mnogu pove}e vladee principot<br />
na odr`uvawe na vidot, <strong>vo</strong> ~ovekoviot svet caruva na~eloto na<br />
odr`uivawe na sopstveniot `i<strong>vo</strong>t. Ottuka se sosema ispravni razmisluvawata<br />
deka slabeeweto na nagonot na samoodr`uvawe na vidot i<br />
bezobyirniot probiv na individualnosta podrazbiraat varvarsto, t.e.<br />
ubivawe.<br />
3. Potrebata za sogleduvawe na viktimolo{kite karakteristiki<br />
i <strong>vo</strong> o<strong>vo</strong>j trud e opredelena od ve}e potvrdenoto soznanie deka `rtvata<br />
so s<strong>vo</strong>ite s<strong>vo</strong>jstva, odnosot sprema storitelot i nejzinoto pridonesuva~ko<br />
povedenie e zna~aen kriminogen faktor i za pojavata na<br />
o<strong>vo</strong>j oblik na negativno odnesuvawe. Prou~uvaweto na `rtvata e, vsu-<br />
{nost, osobeno bitno kaj ubistvata, bidej}i e <strong>vo</strong> funkcija na nivnoto<br />
preventivno, no i represivno suzbivawe.<br />
Ne osporuvaj}i go prioritetnoto zna~ewe <strong>vo</strong> oblasta na prevenciijata,<br />
dobienite podatoci od istra`uvaweto ja potvrduvaat i golemata<br />
uloga na ovie soznanija <strong>vo</strong> oblasta na kaznenata politika i izvr-<br />
282
Change language