Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
vid dive~. Ne bilo retko ni toa pri pukaweto da ne se vnimava deka <strong>vo</strong><br />
blizina na dive~ot se nao|al ~ovek i na toj na~in da se ubie s<strong>vo</strong>jot<br />
dobar drugar, a potoa da se ostavi bez uka`ana pomo{ i da ne se prijavi<br />
deloto. Od drugite ubistva od nebre`nost <strong>vo</strong> dva slu~ai bile ubieni<br />
lica pri svadbi, koga storitelot sakal da puka od pi{tol da ja<br />
zgolemi veselbata, a <strong>vo</strong> ist obem se li{eni od `i<strong>vo</strong>t i lica pri nepravilno<br />
rakuvawe (polnewe) na oru`je, a edno lice pri upotreba na motorna<br />
pila.<br />
Vo drugite ubistva `rtvata imala s<strong>vo</strong>j udel <strong>vo</strong> deloto, bidej}i<br />
u~estvuavla <strong>vo</strong> raspravija <strong>vo</strong> koja imalo butkawe, tepawe, pa duri i<br />
upotreba na orudie pogodno za li{uvawe od `i<strong>vo</strong>t. Pritoa, i pokraj<br />
nepostoeweto na umisla, do{lo do nekakov nezgoden udar ili pa|awe,<br />
{to ja predizvikalo smrtta.<br />
Site ubistva od nebre`nost bile izvr{eni od lica od ma{ki<br />
pol i toa naj~esto od strana na NKV i PKV rabotnici (37,5%). Nieden<br />
od ovie storiteli porano ne vr{el krivi~ni dela.<br />
IV. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA UBIJCITE<br />
Vo o<strong>vo</strong>j del od trudot }e se zadr`ime vrz razgleduvaweto na nekoi<br />
osnovni osobenosti i s<strong>vo</strong>jstva na storitelite na ubistvata, koi<br />
pretstavuvaat zna~ajni okolnosti za celosno osvetluvawe kako na fenomenolo{kiot<br />
raspored, taka i na etiolo{kiot raz<strong>vo</strong>j na pojavata. Se<br />
raboti za s<strong>vo</strong>jstvata i osobenostite {to ja opredeluvaat individualnosta<br />
na storitelot i negovata socijalna uloga, a nivnite razliki<br />
pretstavuvaat eden od mnogubrojnite uslovi koi <strong>vo</strong> tesna povrzanost so<br />
nad<strong>vo</strong>re{nite faktori, zaedni~ki pridonesuvaat za javuvaweto na<br />
kriminalitetot. Vo nastojuvawe da go sogledame dejst<strong>vo</strong>to na faktorite<br />
{to gi determiniraat ubistvata }e se obideme da gi analizirame<br />
odnosite i vrskite na ovie dela so polot, <strong>vo</strong>zrasta, obrazovanieto, zanimaweto<br />
i nevrabotenosta, bra~nata i semejnata sostojba na storitelite,<br />
recidivizmot i porane{noto sociopatolo{ko povedenie na<br />
ubijcite. Toa }e go storime <strong>vo</strong> mera {to ni ja o<strong>vo</strong>zmo`uvaat podatocite<br />
od sudskite presudi.<br />
1. POL NA UBIJCITE<br />
U~est<strong>vo</strong>to na `enskite lica <strong>vo</strong> vr{eweto na kriminalitetot<br />
<strong>vo</strong> na{ata republika ne samo {to e zna~itelno pomalo od ma{kiot<br />
kriminalitet, tuku se nao|a i <strong>vo</strong> postojano opa|awe. Taka spored podatocite<br />
od oficielnata statistika 71 dodeka <strong>vo</strong> 1973 toa u~est<strong>vo</strong> bilo<br />
16,7%, <strong>vo</strong> 1982 godina padnalo na 13,0%. Analizite pritoa poka`uvaat<br />
deka polnoletnite `eni najmnogu gi vr{at slednive tri vida<br />
71<br />
Statisti~ki godi{nik na SRM, 1973-1984 god.<br />
111
Change language