Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)
Studija - Krinminologija
Studija - Krinminologija
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
postignuvawe na s<strong>vo</strong>ite streme`i. Vidot i oblicite nejzinoto povedenie<br />
zavisat od vidot i prirodata na celta i od pre~kite {to treba da<br />
se sovladaat za nejzinoto postignuvawe.<br />
Vo ovaa faza na motivacioniot proces mo`e da se pojavi tn.<br />
stek ili kolizija na motivi. Koga opredelen broj motivi kaj edna li~nost<br />
se javuvaat zaedno i vrz odlukata za izvr{uvawe na deloto deluvaat<br />
istovremeno stanuva zbor za tn. stek na motivi. Vo tie slu~ai vrz<br />
formiraweto na motivite kako dvi`e~ki sili na ~ovekovata aktivnost<br />
deluvale pove}e nad<strong>vo</strong>re{ni (objektivni) i subjektivni faktori.<br />
Me|usebnata povrzanost na motivite mo`e da bide od razli~en<br />
intenzitet, no sekoga{ naso~ena <strong>vo</strong> pravec {to zna~i ostvaruvawe na<br />
opredelena zaedni~ka cel. Dokolku taa povrzanost e pocvrsta, dotolku<br />
kumulacijata na raznovidnite motivi e popogodna za pobrzo i pouspe-<br />
{no stapuvawe <strong>vo</strong> akcija. Me|utoa, stekot na motivite <strong>vo</strong> nikoj slu~aj<br />
ne zna~i deka nekoi od niv ne mo`at da imaat primarna uloga so ogled<br />
na vremeto na nastanuvaweto na konkretnata kriminalna situacija i<br />
kriminalizacijata na li~nosta. I pokraj slo`enosta i isprepletenosta<br />
na raznovidnite faktori {to go popre~uvaat sozdavaweto na motivite,<br />
~ija sodr`ina ponekoga{ e mnogu te{ko da se diferencira, podetalnata<br />
analiza na celokupniot splet od okolnosti {to go uslovuvaat<br />
deloto, celite kon koi bile naso~eni i prirodata na predizvikanite<br />
posledici sepak mo`at da go poka`at dominantniot motiv, a toa<br />
e od nesomneno zna~ewe <strong>vo</strong> obidot za uspe{na klasifikacija na motivite<br />
na opredeleno krivi~no delo.<br />
Kaj storitelite na krivi~noto delo ubist<strong>vo</strong> ~esto se pojavuva<br />
tn. kolizija na motivite ili sudir na dva ili pove}e motivi. Toa e<br />
takov odnos na razli~ni motivi <strong>vo</strong> koj nekoi od nov vlijaat vrz li~nosta<br />
kon prezemawe, a nekoi kon neprezeamwe na dejstvieto so koe se<br />
izvr{uva ubist<strong>vo</strong>to. Motivite {to go pottiknuvaat deloto se narekuvaat<br />
negativni, a onie {to go popre~uvaat - pozitivni motivi. Nivniot<br />
sudir naj~esto se javuva samo <strong>vo</strong> eden oblik - kako sudir na eden<br />
ili pove}e pozitivni motivi, od edna strana, i eden ili pove}e negativni<br />
motivi, od druga strana. 59 Koj od ovie motivi }e nadvladee za ili<br />
protiv izvr{uvaweto na deloto zavisi od osobenostite {to vleguvaat<br />
<strong>vo</strong> strukturata na opredelene li~nost, od nivnata socijalna izgraden-<br />
59<br />
[to se odnesuva do sudirot na dva ili pove}e isklu~i<strong>vo</strong> pozitivni<br />
motivi, koj re~isi i nema zna~ewe za predizavikuvawe na kriminalno<br />
povedenie, ili do me|usebniot sudir an dva ili pove}e negativni motivi,<br />
spored na{e mislewe, tuka se raboti za psevdokolizija. Vo tie slu~ai<br />
vsu{niost, stanuva zbor za stek na ve}e pomalku ili pove}e izgradeni motivi<br />
~ija kumulacija mo`e da dovede do nivno razre{uvawe so izvr{uvawe na<br />
deloto. Takov e primerot na odmzadata i koristoqubieto kako negativni<br />
motivi {to zaedno mo`at mnogu polesno da dovedat do ubist<strong>vo</strong>.<br />
86