Zoran Sulejmanov - Ubistvata vo Makedonija (p.295)

{ta vozdignuvawe na "idealnata" ~ovekova nad vistinskata priroda. 1
To~no zatoa vo osnovata na humanizmot le`i poznatata teza na Ptotagora
deka "~ovekot e merka na site ne{ta."
No, ~ovekot kako mo`na merka na site ne{ta mina niz site
onie deformacii {to ne mo`e{e da gi izbegne edno subjektivno merilo.
Ako trgneme od toa deka humanizmot vo site svoi varijanti cvrtsto
veruva deka sudbinata na ~ovekot zavisi od spoznanieto na takvi merila
vo opredeluvaweto na svojata ~ovekova li~nost, vo sogleduvaweto
na site op{testveni uslovi {to go otu|uvaat od negovata ~ove~nost,
toga{ sosema e razbirlivo deka socijalisti~kiot humanizam ima prednost
pred site drugi, bidej}i na ~ovekot mu dava oru`je za nau~na analiza
na na~inite i uslovite i negovoto istorisko nastanuvawe. ^ovekot
vo svoeto sasmoostvaruvawe bil prisuten sekoga{ kako cel ~ovek i
kako celo ~ove{tvo {to bil soo~en so pra{aweto na svoite mo`nosti
ili nemo`nosti. Nau~noto marksisti~ko sfa}awa na humanizmot se
ogleda vo toa {to toj nastojuva da ja razvie sprotivnosta me|u humanizmot,
~ovekot kako duhovno i vrednosno bitie i naturalizmot -
~ovekot kako prirodno i nagonsko bitie, specifi~nosti {to se ekspliciraat
so faktot {to ~ovekot postoi ednovremeno kako poedinec i
kako op{testvo, kako individua i kako generi~ko bitie. Zaslu|ite na
Marks se to~no vo toa {to uspeal da ja sogleda ovaa sprotivnost i se
obidel da najde re{enie. Toj trgnuva od postavkata deka humanizmot ne
mo`e da se vtemeli ni ~isto psihosociolo{ki ni ~isto na biolo{ki
osnovi, bidej}i toj ne se iscrpuva nitu vo op{testvenite odnosi na ~ovekot
nitu vo negovite prirodni dispozocii, tuku vo osnova e izrasnuvawe
na ~ovekot niz ednata i drugata oblast do sebe samiot. Spored
toa, li~nosta vo svojata kriti~na, nau~na i retrosperktivna svest go
odrazuva ona {to ve}e bila, samo zatoa da mo`e {to poslobodno da se
izrazi ona {to }e bide, {to e samo mo`nost na nejzinata privilegirana
li~na egzistencija. 2 Ottuka, individualnosta, kon koja se te`i ne
e razultat samo na sega{nite odnosi, tuku se javuva kako sinteza na sega{nite
i minatite odnosi i sostojbi i zatoa vo izu~uvaweto i objasnuvaweto
taa treba da se zafati vo site ovie odnosi, vo nivnata
geneza, poteklo i razvojni tendencii. Od druga strana, protivre~nostite
{to postojat me|u op{testvenoto bitie na ~ovekot i na~inite na
negovoto poop{testvuvawe, koe ~esto se nao|a vo sprotivnost so negovata
op{testvena prioroda doveduva do otu|uvaweto na li~nosta pred
se vo sferata na materijalnite uslovi i odnosi na negovoto `iveewe, a
potoa i vo duhovnata sfera, deka alienacijata na ~ovekot zna~i vistinsko
prisvojuvawe na ~ovekovoto bitie po ~ovekot i za ~ovekot. Ottuka,
ukinuvaweto na op{testvenite odnosi {to vodat kon otu|uvawe na
li~nosta i do negovo delinkventno odnesuvawe kako najte`ok izraz na
1
Supek, str. 316.
2
Ibid, str. 32
14