winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Srečanje – ali „Kdor reši eno človeško življenje ...“
delu, katerim je spomladi 1944 ostala prihranjena
deportacija v Auschwitz. Neuhaus am
Klausenbach ni spadal k judovskim občinam
južne Gradiščanske. 2 Kjub temu naj bi se konec
druge svetovne vojne na področju današnjega
okraja nahajali grobovi skoraj 100 Judov
žrtev Hitlerjevega-režima.
Neuhaus am Klausenbach je na začetku štiridesetih
let štel približno 780 prebivalcev. V
občini sta bili takrat obe župniji, ljudska šola,
žandarmerijska postaja, pošta, zdravnik in dve
babici 3 , razen tega gasilsko društvo, varčevalno
društvo (Raiffeisenkasse) in elektro zadruga.
V Neuhausu so prebivali naslednji obrtniki:
en sodar, en ključavničar, dva kovača, en
krojač, dve šivilji, trije čevljarji in trije mizarji.
Imeli so tri gostilne in štiri trgovine z mešanim
blagom. 4 Eden od trgovcev z mešanim
blagom v Neuhausu am Klausenbach je bil Alfons
Freißmuth, ki se je z ženo Roso priselil iz
jugovzhodne Štajerske.
Rosa Freißmuth. Rosa Freißmuth je bila v začetku
leta 1945 stara 31 let. Rodila se je 25. decembra
1913 v Gradecu kot nezakonska hči
kuharice Theresie Kranzelbinder. V sredini
tridesetih let je delala kot šivilja za perilo in živela
v najemniškem stanovanju v Misselsdorfu
v jugovzhodni štajerski občini Gosdorf pri
Murecku. 4. avgusta 1937 se je Rosa Kranzelbinder
v starosti 23 let poročila z Alfonsom
Freißmuthom (1908–1959) sinom trgovca.
Alfons Freißmuth je potem z ženo Roso vodil
trgovino z mešano robo v južnem gradiščanskem
Neuhausu am Klausenbach.
2 Fritz Zimmermann, številke, ki pripovedujejo. V: Hugo Gold,
Spominska knjiga propadlih judovskih občin Gradiščanske. Tel
Aviv 1970, s. 134.
3 500 let občine Neuhaus, s. 56, 99, 119, 123 in 129.
4 Adresar Ostmarka za industrijo, trgovino, obrt. Dunaj 1941, s.
507.
110
V začetku septembra 1939 se je začel nemški
napad na Poljsko in druga svetovna vojna. Alfonsa
Freißmutha so kmalu poklicali v nemško
vojsko/Wehrmacht, Rosa Freißmuth je v
naslednjih vojnih letih sama vodila trgovino v
Neuhausu am Klausenbach. 5
Zima 1944/45. Zaradi katastrofalnega vojaškega
položaja Hitlerjeve-Nemčije se je sredi
oktobra 1944 vzdolž avstrijsko-(takrat nemško-)madžarske
meje začela izgradnja obrambnega
položaja, tako imenovanega „jugovzhodnega
okopa/Südostwall“. S tem obrambnim
okopom – imenovanim tudi „nemški obrambni
položaj/Reichsschutzstellung“ – naj bi bil
ustavljen prodor Rdeče armade. Ti okopi so se
v boju nemških in sovjetskih enot izkazali kot
pretežno nekoristni.
Vodja oddelka položaja V-Feldbach je bil NS-
DAP-okrajni vodja Feldbacha, Anton Rutte.
Položaj Feldbach je segal od štajerske Radgone
do Mogersdorfa na južnem Gradiščanskem.
V južnem delu tega področja so bili pododseki
V/1-Radkersburg, V/2-Klöch, V/3-St.
Anna am Aigen in V/4-Kalch. 6 Ob dežurskih
obveznosti civilnega prebivalstva so bili
za izgradnjo določeni Hitlerjugend, Reichsarbeitsdienst,
tujci, „vzhodni delavci“ in judovski
prisilni delavci. Po kasnejših izjavah odgovornega
okrajnega vodje Ruttea je bilo za
izgradnjo njegovega odseka od januarja 1945
določeno ca. 3.000 madžarskih Judov kot delavcev
na prisilnem delu.
V Neuhausu am Klausenbach, ki je spadal pod
pododsek V/4 Kalch (komandant pododseka
5 Adresar Ostmarka, s. 507; http://holocaustcenter.org/OralHistory/Synopsis.php?file=213
(1.3.2006)
6 Franz Josef Schober, Judovska usoda na meji. Dva delna aspekta,
v: Signal (Zima 2005/2006), s. 203isl.