winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

po slave vrednem končnem izidu 1:0 v Milanu
pri Interju, mu je uspelo izenačiti. Dogodivščina
se je končala šele po enajstmetrovkah proti
zvezdam iz Italije. Mužek je v prvi ligi 79 krat
igral za GAK. Ob koncu svoje kariere je brcal
žogo pri majhnem južnoštajerskem klubu St.
Johann im Saggautal. Po kratkem gostovanju
se je vrnil v Zagreb, kjer živi še danes.
In obratno. Drugega menjalca strani, Bobana
Dmitrovića, je trener Ljubo Petrović 1996 pozval
h GAK. Petrović je svojemu srbskemu rojaku
kasneje pripomogel k mednarodni slavi.
Ob tem ima pa nogomet le pristransko vlogo.
Po porazu v belgijskem Ekerenu je trener igralca
klofutal, celo najbolj izkušeni športni poročevalci
se niso mogli spomniti na podoben
dogodek v evropskem pokalu. Celo televizijska
hiša CNN je poročala o tem. Petrovića so
še isto noč po njegovem black outu odpustili,
Dmitrović pa je začel lepo nogometno kariero
v Gradcu.
Tekme proti Interju in rezultat 3:3 v Gradcu
proti AS Monaco ter zmage v avstrijskem pokalu
2000 in 2002 spadajo k vrhuncem srbskega
igralca na krilu. S 198 tekmami za GAK v
prvi ligi spada Dmitrović h klasiki v rdečem
dresu. Pod vodstvom srbskega selektorja Dejana
Savićevića je bil Dmitrović od leta 2001 reprezentant
in igral z velikimi kalibri kot so bili
Mijatović, Kežman, Krstajić in legionar pri Juventusu
Kovačić. Pri odločilni igri za svetovno
prvenstvo 2002 so Srbom pred domačimi gledalci
odpovedali živci. Po remiju 1:1 proti Slovencem
so šli le ti s kapetanom Alešem Čehom
na Japonsko in v Koreo, medtem ko je Dmitrović
s svojo ekipo gledal svetovno prvenstvo na
televiziji.
Legionarji z juga
Graške sanje. Njegov prihod k Sturmu v sezoni
2003/04 je dvignil veliko prahu. Navijači
GAK so se mu drli »Judež«, pripadniki Sturma
pa so bili na začetku zelo skeptični glede
nove pridobitve. Da bi se v novem klubu uveljavil,
je Dmitrović septembra 2003 v intervjuju
za Sturm-News izjavil: »Ko sem leta 1996
prišel v Avstrijo, so z Ivico Osimom, Darkom
Milaničem in Rankom Popovićem bile pri
Sturmu osebnosti, ki sem jih iz Beograda dobro
poznal. Sturm je bil takrat zelo močna ekipa
in zmeraj sem hotel igrati zanj. Ko je moja
pogodba z GAK poleti 2003 potekla, sem imel
ponudbe od GAK, Rapida in Sturma. Sturmova
je bila najbolj konkretna. In tako sem podpisal
pri Sturmu. S tem so se uresničile stare
sanje – in lahko sem ostal v Gradcu, saj žena in
jaz ljubiva to mesto in njegove prebivalce.«
Sanje so trajale dve sezoni, potem se je Dmitrović
prebudil. Sturm mu poleti 2005 ni podaljšal
pogodbe, Srb je prestopil k Boracu Čačak v
najvišjo ligo Srbije. Medijsko oznanjen transfer
k FC Kärnten je propadel tudi zaradi nenadnega
odhoda Mihajle Petrovića na Japonsko.
Neomajni – Nepremagljivi. Od Željka Vukovića
do Ranka Popovića. Obrambni igralci
redko kdaj postanejo zvezde. Ponavadi zbujajo
največjo pozornost eksotični vratarji, genialni
strategi zvezne vrste, in najboljši strelci v napadu.
Toda legionarji iz juga so vedno znova
prevzeli ključne funkcije v defenzivi. Dva sta
celo postala ljubljenčka navijačev. Hrvat Željko
Vuković je 1995 zamenjal Vorwärts Steyr
s klubom GAK. Do leta 1999 je igral v dresu
GAK velikokrat pa tudi s kapetanskim trakom.
Vuković je doživel vrhunce kot npr. tekmi
proti Inter Milanu (1996) in AS Monaco
(1998), ravno tako kot tudi bridke poraze v
2 1