winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Legionarji z juga
derbijih. V jubilejnem letu 2002 so navijači izvolili
Vuka v stoletno ekipo GAK.
Obrambnega igralca, čigav občutek za prostor
in izurjenost sta bila tudi na mednarodnih
tekmah pomembna, so pod trenerjem Klausom
Augenthalerjem oddali klubu FC Kärnten.
Mnogi navijači GAK, ki se niso strinjali
s to odločitvijo, so se po dobrih rezultatih
pri FC Kärnten Počutili potrjeni. Podobno je
kasneje na to verjetno gledal Oto Barić, ki je
Neoavstrijca Vukovića, kot 39 letnega za tri
igre pozval v reprezentanco.
Dobra obramba, ključ do zmage. Tudi
obrambnega igralca Ranka Popovića, ki je od
1997 do 2000 igral pri Sturmu in je vse pomembne
uspehe na neposnemljiv način praznoval
s črnimi, bi Barić želel imeti v reprezentanci.
Toda Popović je bil v tem času še
državljan Srbije in Črne gore in je šele po karieri
pri Sturmu sprejel avstrijsko državljanstvo.
Tudi brez nastopa v reprezentanci se ga bodo
navijači še dolgo spominjali. Zaradi veselja do
igre, navdušenja in intenzivne povezanosti z
navijači je postal eden najbolj priljubljenih
igralcev Sturma zadnjih 20 let. Na legendarnih
tekmah v ligi prvakov se je Popović boril
do nezavesti – in to smo lahko več kot enkrat
povsem dobesedno razumeli.
Srb, ki je čez Grčijo in Španijo prišel v avstrijsko
ligo, je še danes integracijska oseba za legionarje
na avstrijskem Štajerskem in goji prijateljske
odnose do nekdanjih mednarodnih
zvezd kot npr. Mijatovića. Svojo kariero igralca
je branilec končeval pri klubih Arnfels in Pachern.
Junija 2006 je postal pomočnik trenerja
Miše Petrovića pri Sanfrecce Hiroshima.
2 2
Tradicijo neomajnih-nepremagljivih sta kasneje
nadaljevala Mario Tokić pri GAK in Avstralec
hrvaških korenin Eddy Bosnar pri Sturmu.
Ni veliko manjkalo, da bi postala ljubljenčka
gledalcev, toda preden sta to postala, sta menjala
klube. Bosnar, ki je pred tem za nekaj
časa pri Dinamu Zagreb moral nadoknaditi
Tokićev odhod, je prestopil k Evertonu, angleškemu
klubu z dolgo tradicijo. Tokić je menjal
na Dunaj k Austrii. Ob svetovnem prvenstvu
2006 so ga pozvali v moštvo hrvaške reprezentance.
Zaenkrat je zdajšnji obrambni igralec iz
juga pri Sturmu mladi Slovenec Mitja Mörec,
ki mu je uspelo od amaterjev Sturma napredovati
v prvo moštvo. Kariero je začel pri NK
Mura v domačem kraju Murska Sobota, kjer je
bil tudi Mihajlo Petrović nekaj časa del trenerske
ekipe.
Ta ljubi denar. Od Maria Tokića do Maria
Bazine. Razen Slovencev Angela Devescova,
Aleša Čeha in Darka Milaniča so od začetka
60ih bili hrvaški legionarji izstopajoči igralci
svojih moštev. Tomislav Kocijan je za črne dal
pomembne gole, bodisi na mednarodni ravni
bodisi na derbiju. Toda maščevanje za zadetke
Vastića in Kocijana je bilo strašno, plešasto in
ravno tako s Hrvaške. 1998, 1999 in 2000 je
Igor Pamić iz Pulja odločil marsikateri mestni
dvoboj za GAK. Pamić, ki se je izkazal za malo
gibljivega napadalca kazenskega prostora, ki je
prišel že v leta, je bil ze GAK najdraži transfer
konec 1990ih in nikoli ni zares prepričal navijačev.
Klici »Igor Pamić, nogometni bog!«, ki
smo jih lahko poslušali na stadiona Liebenau,
so ponavadi prihajali iz sektorja nasprotnikovih
navijačev, in lahko jih je bilo razvozlati kot
ironijo. Po zaključeni karieri kot igralec se je
Pamić vrnil v rojstni kraj Pulj in bil kar uspešen
trener. Čez nekaj let se je kot svetovalec