winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Kulturna dediščina?
Kulturna dediščina?
Rezka Kanzian
‚Slovenski’ Gradec, provokanten naslov, če premislimo, da je bil Gradec označen kot ‚naj-južnejše
nemško mesto’ avstrijske polovice kraljestva Podonavske monarhije. „Pojmovali so se kot zunanja
straža nemštva in ta predstava o sebi se je pretvorila v vlogo trdnjave proti slovanskemu svetu.
Sklicujoč se na priseljevanje iz ne nemških področij v glavno mesto dežele se prisega na nevarnost
zniževanja kulturnega nivoja Gradcarjev.“ 1 V Habsburški monarhiji je bilo ‚nemštvo’ enačeno s
prirojeno kulturno večvrednostjo in so planili pokonci kadar so tako imenovani narodi brez zgodovine
ogrožali nemško kulturo.
Ob univerzah na Dunaju, Pragi in Krakavu je od 1830tih let tudi univerza iz Gradca spadala k
etabliranim nemškim visokim šolam Podonavske monarhije, in v teh trdnjavah ‚nemške inteligence’
2 so v sredini 19. stoletja ustanovili katedre za slavistiko (Dunaj 1849, Gradec 1871); profesorji,
ki so tam poučevali so igrali pomembno družbeno-politično vlogo, s slavistiko „so posamezni
slovanski jeziki pridobili znanstveno utemeljitev individualnosti in njihovih odnosov ter pozicij
drug do drugega, in so jih obravnavali enakovedno, torej izenačeno z državotvornimi narodi. [...]
Tako je jezikoslovje postalo pomemben kriterij pri afirmaciji nacionalne identitete, ki je ne gre zanikati.“
3
Graški slavist Karel Štrekelj (1859-1912) je bil pionir na področju slovenskega jezikoslovja in etnologije,
zaradi njegovih znanstvenih del je imel velik vpliv na razvoj slovenskega jezika in kulture.
Štrekelj je spoznal, da je trajanje in preživetje nekega jezika predvsem v ustnem posredovanju ljudske
literature, sposobnost nadaljnjega razvoja leži le v simbiozi ljudskega jezika in jezikoslovnih
izsledkov. Z njegovo zbirko Slovenske narodne pesmi/Slowenische Volklieder 4 je Štrekelj zapustil
gigantsko kulturno dediščino, ki se označuje kot začetek slovenske etnologije. Ta v Gradcu delujoč
slavist je v Sloveniji zgodovinska avtoriteta, identitetni, nacionalni simbol. Vendarle je njegova
kulturna dediščina skupne, dediščina dolgega skupnega, ‚avstrijsko- slovenske’ zgodovine znotraj
1 Stefan Karner: Štajerska v 20. stoletju, Gradec 2005, s.44.
2 Beseda inteligenca (rusko интеллигенция) se pojmuje kot skupek intelektualcev v Rusiji oz. ZSSR.
3 Katja Sturm-Schnabl: Vloga literarne vede in jezikoslovja pri afirmaciji slovenske nacionalne identitete, v: Internet-časopisu za kulturne
vede 6 (1998), www.inst.at/trans/6Nr/sturm.htm (4.7.2006), s.7.
4 Med 1895 in 1923 so izšle 4 knjige s skupno 8686 zbranimi narodnimi pesmimi.
0