winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

je npr. v nekem derbiju dal tri gole. Ni čudno,
da so se branilci GAK najbolj bali Bakote. Pri
tem pa so v Avstriji na začetku dvomili v njegovo
nadarjenost. Kot lahko preberemo v knjigi
»Hier regiert der SK Sturm«, naj bi Hrvat
kot prvi igral pri Rapid Wien, toda po poskusnem
treningu so ga poslali domov. O prvi tekmi
Bakote v Gradcu so pisali v reviji »Sturm-
Echo«: »v naslednji domači tekmi proti ekipi
LASK se bo v dresu Sturma predstavil novi
igralec, Jugoslovan Božo Bakota – okrepitev v
napadu, po kateri je Barić nadvse hrepenel.«
Na tej tekmi je Bakota že dal legendaren gol,
zadel je direktno iz kota.
K uspehom Bakote spadata naslov najboljšega
strelca avstrijske lige v sezoni 1981/82 in četrtfinale
UEFA pokala (1983/84), čeprav med
turnirjem ni kazalo dobro, saj je imel Bakota
sredi uspehov Sturma hude težave s pljuči,
vendar je kmalu okreval. V obveznih igrah je
dal 105 golov za Sturm, med temi 31 enajstmetrovk.
Leta 1982 je prejel avstrijsko državljanstvo,
toda v avstrijski reprezentanci ni več zaigral.
Legendarni napadalec si je po koncu svoje
kariere (leta 1986) kot prvo pridobil neprijetne
izkušnje. Zaradi goljufije je moral za osem
mesecev v ječo. Sedel je v zaporu Jakomini, nedaleč
od stadiona SK Sturm, in ob domačih
tekmah lahko poslušal, kako so navijači klicali
njegovo ime. Niso pozabili na svojega idola.
Iz igrišča na bojišče. Od leta 1983 je pri GAK
igral že omenjeni Želimir Vidović, ki so mu rekli
tudi Vido ali Keli. Bosanec je združil moč
in eleganco in je do leta 1990, 150 krat igral v
najvišji ligi. Med drugim tudi na za legionarje
obeh ekip izrednem derbiju: 15. septembra
1984 sta na stadionu »Gruabn« pred 11.000
gledalci pritekla Sturm z Bakoto in Čopom ter
Legionarji z juga
GAK z Ekmečićem, Vidovićem in Devescovijem.
Bakota je dal prvi gol, toda Vidović je izenačil.
Ekmečić je branil mojstrsko.
Po koncu svoje kariere se je Vidović vrnil v domovino.
Leta 1992 je kot vojni bolničar padel
v jugoslovanski vojni. Tako v Sarajevu kot tudi
v Gradcu se starejši navijači radi spominjajo
simpatičnega in fair igralca.
Polčasni trener. V teh letih so trenerji velikokrat
postavljali nove rekorde v izmišljeni tekmi,
kdor bi najkrajše opravljal svojo dolžnost.
Npr. Zlatko Čajkovski, v mladih letih vrhunski
igralec in kasneje legendarni svetovalec v
Nemčiji. Kot nogometaš je bil Hrvat med drugim
pri Partizanu Beograd ali 1. FC Köln. Bil
je večkratni jugoslovanski reprezentant in na
olimpijskih igrah 1948 v Londonu dobil srebrno
kolajno. Kot trener je vodil klub Bayern
München, ki je danes vrhunska ekipa, iz regionalne
v najvišjo ligo. Tudi pri klubih Hannover
96, Offenbach in Nürnberg je delal kot
svetovalec. Toda pri GAK je Čajkovski ali Čik
ostal brez sreče. Od julija do novembra 1981
je bil trener v Gradcu, toda v spominu je ostal
bolj zaradi nenavadnih kulinaričnih naklonjenosti,
kot pa zaradi velikih tekem.
Še en hrvaški kratkotrajni trener, toda pri
SK Sturm, je bil Ivan Marković, ki so mu rekli
Djalma ali Đalma. Rad je citiral Goetheja
ali Mao, na svoji avtogramni kartici je navedel
psihologijo in filozofijo kot konjička. Zaradi
neobičajnih metod pri treningu je bil že kmalu
sporen. Slovo od trenerskega stola je bilo dokaj
nenavadno.
12. oktobra 1985 je Sturm igral doma proti
SAK, zadnjemu na lestvici. Po 58 minutah je
2