winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

OŠ / V slovenskem ljudskem petju in v svetu
Pregled notranje forme [I..I.] začenjamo z za
OŠ 5 nepričakovano deželo, namreč z Nemčijo
- to formulo namreč uporabljajo Lužiški
Srbi (oz. Sorbi). Avtor skladbe Jan a Liza
(Amiga 8 45 373 A/2) je sicer skladatelj Jan
Paul Nagel, a po izjavah strokovnjakov za to
področje pripada OŠ 5 zakladnici ljudske tradicije.
O višjih oblikovnih številih ni mogoče
izvedeti ničesar. Po spominu avtorja tega zapisa
pa velja omeniti še datum 6. december 2005,
ko je na koncertu v veliki studiu radiotelevizijske
hiše Westdeutsche Rundfunk v Kölnu
nastopil norveški glasbenik s Hardangerjevimi
goslimi, ki je odigral tudi plesno skladbo
v OŠ 5. Omenjena primera pa sta tudi edina s
področja severno od Alp, ki sta znana avtorju
tega besedila.
Glavno območje se spet začne v Albaniji. Lum
Shqipnia ku merr dritë (Touch T33.11 Nr. 4)
folklorne skupine Grumeria opeva vodstvo
Komunistične partije Albanije. V OŠ 5 so le
peti deli, pred- in medigre pa se zadržujejo v
OŠ 8. Naše potovanje se nadaljuje na Kosovem
s skladbo Erdh pranvera me jeshile (Jugoton
LSY 62061 B/3), ki jo pojeta Ismet Peja
in Zejnel Doli z ljudskim orkestrom iz Djakovice,
vodi ga Xhavit Lota, ki na ljudski način
opeva pomladno zelenje.
Sledi velik geografski preskok v Armenijo.
Sicer je skoraj nemogoče verjeti, da se na širnih
vmesnih področjih sploh ne bi pojavljalo
OŠ 5 v notranji formi [I..I.]; a v zbirki nosilcev
zvoka, na kateri temelji ta zapis, ni mogoče
najti primera. Armenijo zastopa skladba Sevani
tsknorsner (Sevanski ribiči) (Melodija D
6759-60 B/2). K temu znanemu armenskemu
plesu ni dodana podrobnejša razlaga. Iz iranskega
dela Baludžistana izhaja skladba Se châp
0
(Mahour M.CD-185 Nr. 4). Ta ples izvajata
Khân Mohammad Dâvudi, sornâ (oboa), in
Safar Dâvudi, dohol (veliki boben). Iz Tadžikistana
velja omeniti Džahan Čist (Auvidis W
260038 Nr. 6), pesem, ki poje o tem, da moramo
zapustiti ta svet, ne da bi ga bili poprej
zares spoznali. Izvajata jo Davlatmand Abdulaev,
glas in setâr (lutnja), ter Abdusattar Abdulaev,
tablak (boben). OŠ 5 ima le glavni del
pesmi, uvod in zaključek imata OŠ 7.
Svahilijsko populacijo severnokenijskega otoka
Lamu zastopa skladba Coconut Pickers Song
(Nonesuch Explorer 7559-72066-2 Nr. 3), ki jo
izvajata Athman bin Khamis, glas in uta (glasbeni
lok), in neimenovani pevec. Grmičarje zastopa
skladba, imenovana Ndingo (Buda records
92632-2 Nr. 21) - ndingo je grmičarsko
ime lamelofona, ki se v Vzhodni Afriki imenuje
mbira, na območju Konga pa sanza.
Za notranjo formo [I..I.] je na razpolago celo
posnetek iz Amerike. Andrés Cisneros, ki prihaja
z območja Cordillera de Mérida, a živi v
Karakasu (Caracas), poje bambuco in se pri
tem sam spremlja na tiple (lutnjo) (OCORA
OCR 78 B/7). Kot belec je nosilec tradicije, ki
je v Venezuelo prišla s Španci, pri katerih pa je
OŠ 5 ohranjeno bolj fragmentarno. S tem zaključujemo
konkretizacijo [I..I.].
Za notranji formi OŠ 5 / IŠ 3 [I.II.] in [II.I.]
je na razpolago mnogo manj primerov kot za
tiste z enostavnejšimi udarci. Za konkretizacijo
[I.II.] naj nam služijo turški Erzurum kız
baları (Dekliški plesi iz Erzuruma) (Negram
ELS 945 B/2), ki jih izvajata Mehemet Ali Ulutaş,
zurna (oboa), in Zeki Kaplı, davul (veliki
boben). Gruzijo zastopa ples Chorumi (Melodija
S30 26283 004 A/3), ki ga izvaja Jurij Gogolauri,
panduri (lutnja). Prvoten izvor sklad-