winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Legionarji z juga
domača ekipa zaostajala z 0:2. Predsednik kluba
Alois Paul je izgubil živce in povabil zbor
novinarjev v klubske prostore. Tam je v 65. minuti
razglasil: »Nadomestili bomo Marković
a«. Sturm je sicer komajda dosegel končni izid
2:2, toda na zadnji poti v kabino je Marković
potreboval policijsko zaščito. Hrvat je vseeno
dosegel vsaj dva uspeha. Prvič je po njegovi zaslugi
prišel popularen igralec in kasnejši trener
Mihajlo Petrović k Sturmu. Drugič se je lahko
svojemu bivšemu delodajalcu na igrišču vsaj
malo maščeval. Z novo ekipo Steyr je oktobra
1991 premagal Sturm.
Leta 1985 se je začel čas Mihajla Petrovića pri
Sturmu. Leta 1957 rojeni Srb je od 1974 do
1976 igral pri RAD Beograd, prav tako kot kasneje
njegov rojak Boban Dmitrović, ki je klub
RAD glede pomena v Beogradu primerjal z
Admiro na jugu Dunaja. Od 1976 do 1978 je
prestopil k večjemu klubu Crvena zvezda Beograd,
potem pa za šest let k Olimpiji v Ljubljani.
Po sezoni pri Dinamu Zagreb so režiserja
zvezne vrste po želji trenerja Markovića angažirali
pri Sturmu. Do leta 1993 je odigral 233
tekem za črne, kot prvo v zvezni vrsti, kasneje
kot libero. Od 1988 do 1992 je nosil kapetanski
trak, redka čast za legionarja. V mnogih letih
pri Sturmu je Petrović tudi igral s Hrvatom
Josipom Čopom in Bosancem Didom Teskeredžićem.
Toda poleti 1993 je potekal dolg proces
zamenjave. Razen Miše Petrovića so tudi
Damir Mužek, Stjepan Deverić in Igor Čalo
morali zapustiti klub.
Toda Petrović je Gradčanom ostal zvest. Konec
90ih je prevzel trenersko dolžnost pri
Sturm-amaterjih in s tem začel obetavno kariero
svetovalca. Od septembra 2003 naprej je
kot glavni trener ogromno prispeval k obno-
2
vi Sturma. Poleti 2006 se je moral poleg vseh
preglavic in finančnih težav kluba ubadati še
z obtožbo, da bi naj sodeloval pri goljufijah.
Ob koncu sezone 2005/2006 je vidno razdražen
podpisal pogodbo pri klubu FC Kärnten
in se potem odločil za ponudbo iz Hirošime.
O trenerju Petroviću lahko beremo v časopisu
»Sturm-News« (št. 293, november 2003,
str. 10/11): »SK Sturm je doživel velik padec,
Petrović nam je pomagal pobrati se in nam še
pomaga. Z ogromnim srcem za Sturm, z izkušnjami,
kmečko pametjo in bistrostjo profesionalnega
trenerja ustvarja novo, uigrano moštvo.«
Pri lokalnem tekmecu so konec 80ih angažirali
Srba Slobodana Goračinova in Slovenca
Matjaža Keka. Kek, živa legenda pri NK Maribor,
je od 1988 do 1994 igral pri GAK. Njegovo
verjetno najboljše leto je doživel 1992,
ko je dal 10 golov in to kot defenzivni igralec.
Kek ni slovel samo zaradi umetelnih prostih
strelov, na Korösistrasse, v dolgoletno domovino
rdečih, je pripeljal tudi druge legionarje,
kot npr. obrambnega igralca Stojadina Rajkovića
(1991–1997) in garača zvezne vrste Aleša
Čeha.
Kapetani. Od Aleša Čeha do Ivice Vastić.
Slovenec Aleš Čeh je v 11 letih, ko je bil v službi
pri GAK, pisal klubsko zgodovino. V tem
času, od 1992 do 2003, je igral na 39 derbijih.
Tudi to je rekord, ki ga verjetno nihče ne bo
tako kmalu presegel. V vseh teh tekmah Čehu
ne moremo pripisovati ne nezadostnega truda,
ne nefair vedenja. V defenzivi je bil ravno tako
pomemben kot v gradnji igre, a kot strelec se
je le redkokdaj pojavil. Ena najbolj nenavadnih
tekem je potekala 23. novembra 1999. Bila je
prva tekma v avstrijski nogometni zgodovini,