winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Habsburške-monarhije. Johann Puch (Janez
Puh), Hugo Wolf, Karel Štrekelj in še mnogo
drugih osebnosti tistega časa se izmika jasnemu
nacionalnemu etiketiranju. „Če pomislimo
koliko pomembnega so ‚Slovenci’ naredili
prav na Dunaju [ali tudi v Gradcu], koliko
pomembnih prispevkov so prinesli (tudi nemškogovoreči)
‚Avstrijci’ ali avstrijske inštitucije
za slovensko kulturno zgodovino, potem izgleda
vprašanje, ali ‚pripadajo’ eni ali drugi naciji
skurilno.“ 5
Evropski kulturni partikularizem se opira
na idejo enotnosti in raznolikosti; ta evropska
identiteta je sestavljena iz spominov na skupne
konflikte, traume, strahove vse do razrednih
konfliktov. 6
V iskanju novega povezujočega koordinatnega
sistema se je pokazalo, da so pomembnejši
zgodovinsko rastoči kulturni odnosi kot politične
in ekonomske določitve pripadnosti. Po
Dr. Gerhardu Stickelu, predsednik Evropske
federacije nacionalnih jezikovnih inštitucij, je
akcent na jezikovni in kulturni raznolikosti:
„Evropa ni bogata z rudninami. Njeno resnično
bogastvo izhaja iz njene kulturne raznolikosti.
Ta pa bistveno temelji na jezikovni raznolikosti.
Znanstveni in kulturni dosežki in
tradicije Evropejcev se ohranjajo v različnih
jezikih. V enotnem jeziku bi se s časom izgubile.
Da jezikovna raznolikost gospodarski,
znanstveni in kulturni napredek prej pospešuje
kot zavira, kaže evropska duhovna zgodovina.
Začetek evropske moderne v znanosti, gospodarstvu
in kulturi sovpada z emancipacijo
‚ljudskih jezikov’ italijanščine, francoščine,
5 Martin Pammer: Avstrijska-slika v Sloveniji, v: Evropski razgledi,
1 (2001), s.57.
6 prim. Martin Heidenreich: Identiteta in javnost v Evropi, http://
web.uni-bamberg.de/sowi/europastudien/europaeisierung03.
htm (2.8.2006), s.3.
Kulturna dediščina?
angleščine, nemščine itn. od enotnega jezika
srednjeveške elitne Evrope, latinščine.“ 7 Dodati
je potrebno še številne slovanske jezike in
kulture, ki prav tako spadajo k sliki evropske
duhovne zgodovine.
Slavistka Katja Sturm-Schnabl vidi bistven
aspekt evropske kulture kot skupek v sposobnosti
inovacij tako imenovanih ‚majhnih narodov’,
„ki morajo v kulturnem delu zavestno
ohraniti lastno identitete in proti kvantitativno
močnejšim narodom postati kulturno produktivni,
kreativni in inovativni.“ 8 Katja Schnabl-Sturm
misli s tem v prvi liniji na našo še
‚mlado’ sosednjo deželo Slovenijo, vendarle je
njena analiza uporabljiva tudi za na slovensko
etnično skupino na Štajerskem, ki mora, da bi
sploh postala družbeno in politično opažena
in priznana, okrepiti produktivno kulturno
delovanje.
Za ustanovitev Artikel 7 Kulturvereines für
Steiermark/Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko
leta 1988 in za neomajno angažiranost se
je potrebno zahvaliti njegovim sodelavcem, da
‚slovensko’ na Štajerskem ni zapadlo ‚totalni’
asimilaciji.
„Do 1918 je bila Štajerska delno slovanska dežela
in Gradec delno slovansko glavno mesto.
Po ločitvi slovenske Spodnje Štajerske se je potegnila
črta pod vsem slovanskim, konotirala je
negativno s ‚tujim’ in ‚sovražnim’ in je iz zavesti
potlačila vsak odnos s Štajersko. Potlačitev
je veljala ostalim Slovanom na meji, v glavnem
mestu Gradec ter v rudnikih in industrijskih
centrih Zahodne in Zgornje Štajerske. Prav-
7 Intervju z Dr. Gerhardom Stickel: Kulturna raznolikost in prihodnost
velikih kulturnih jezikov, maj 2006, www.goethe.de/
dll/prj/mac/kvi/de1399909.htm (28.7.2006), s.1sl.
8 Sturm-Schnabl: Vloga literarne vede in jezikoslovja ..., s.1.
1