winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

kratkotrajno vrnil v Avstrijo. Spomladi 2006
je z regionalnim ligašem Vöcklabruck iz Gornje
Avstrije dosegel sporazum o pogodbi. Dva
dni kasneje je Pamić zahteval nove pogoje, ki
jih niso izpolnili. Vöcklabruck je nato angažiral
profesionalca od Bayern München, Manfreda
Benderja, za novega trenerja.
Hrvaški stečaj. Na začetku 21. stoletja sta se
v središče nogometnega zanimanja priigrala
dva Hrvata. Menedžer GAK Peter Svetits je
igralca krhkega videza z odlično tehniko Maria
Bazino in izkušenega šefa obrambe Maria
Tokića pripeljal iz stečajne mase Dinamo
Zagreb. Oba sta odigrala izredne tekme in sta
bistveno sodelovala pri GAK prvem naslovu
avstrijskega prvaka 2003/04. Nepozabljen je
bil Tokićev gol v Liverpoolu proti kasnejšem
zmagovalcu lige prvakov. Silni strel Tokića bi
pomenil realistično možnost za napredovanje,
če GAK v tekmi pred domačimi gledalci ne bi
tako očitno (0:2) izgubil. Tako so vsaj navijači
Liverpoola ploskali Gradčanom, ko so po zgodovinski
zmagi na angleškem terenu zapustili
stadion.
Tokić se je izkazal tudi z odličnim občutkom
za prostor in jasno usmeritvijo proti golu, zdelo
se je, da so minili časi mučnih orgij prečnih podaj,
ki jih je Klaus Augenthaler, trener GAK,
dovolil svoji obrambi. Kljub neizpodbitnim
uspehom Maria Tokića ga je leta 2005 mnogo
graških rdečih videlo kot sovražnika. Po zloglasni
ponudbi Franka Stronacha in njegovega
kluba Austria Wien je Tokić na vrat na nos zapustil
GAK. Ljubi denar je premagal zvestobo
do kluba, čeprav je Tokić vse do konca zagotavljal,
da mu je GAK precej pri srcu. Če lahko
verjamemo govorici, ni vedel niti njegov dober
prijatelj Bazina za načrtovan prestop branilca.
Legionarji z juga
Kljub pogodbeni odstopni klavzuli je bil uradni
znesek transferja s 650.000 evri sramotno
nizek.
Rdeča je barva ljubezni, zelena pa barva upanja.
Bivši prvak GAK, ki je še posebej na finančnem
področju doživljal krize, v nadaljevanju
tudi Maria Tokiča ni mogel obdržati.
Igralec leta 2005, je v začetku 2006 prestopil
za kolportiranih 1,5 milijonov evrov k Rapidu
Wien. Do takrat je s klubom GAK osvojil
lepo zbirko naslovov. Dvakrat so si rdeči prisvojili
avstrijski pokal, enkrat pa super pokal
(3:0 proti mestnemu tekmecu Sturm). Strelci
te tekme julija 2002 so bili Tokić, Dmitrović
in Brunmayr. Očitno je tekma vzbudila občudovanje
pri predsedniku Sturma, saj je leto
kasneje v paketu angažiral nazadnje omenjena
igralca GAK.
Vrhunec graškega obdobja Maria Tokića je
bil gotovo naslov avstrijskega prvaka sezone
2003/2004, čeprav je trener Schachner od časa
do časa dvomil v kakovosti njegovega najboljšega
napadalca. Pri volitvah za igralca leta je
dejal bivši vrhunski napadalec Schachner v intervjuju
z ORFom: »Bazina ni vrhunski strelec,
toda zadene gole.« In to je res: v 194 tekmah
za GAK je Bazina dal 58 golov, od tega 10
za evropski pokal.
Mlade moči. Od Mitje Mörec do Zlatka Junuzovića.
Avstrijski nogomet je v začetka
21. stoletja spet padel v pravo krizo. Stiki do
evropskih vrhunskih lig so se popolnoma izgubili,
ekipe so nekaj sezon bile le žrtve, tako
v pokalu UEFA kot tudi v ligi prvakov. Reprezentanca
je celo pred domačimi gledalci proti
ekipam kot npr. Kanadi poražena zapustila
igrišče. Nogometni funkcionarji so spet iskali
2 3