winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

del. Uradna knjiga 100 letnega jubileja »Bravo
GAK« ga ima po pomoti za Madžara. Na Hrvaškem,
njegovi dejanski domovini, temu ni
tako. Vukas, ki je leta 1983 umrl, je v zadnjih
letih dobil veliko priznanj. 2004 je posmrtno
prejel red zaslug »100 let FIFA«. Vsaka država
je imenovala samo eno osebo. Pri Hrvatih
je bil to Vukas, z utemeljitvijo, da ni bil samo
izredni nogometaš, temveč tudi posebno fair
in reprezentativni športnik. Hrvaški dnevnik
Večerni list je leta 2000 sestavil seznam najboljših
nogometašev preteklega stoletja. Vukas
je za Šukerjem, Bobanom in Prosinečkijem
osvojil četrto mesto.
Kralj odbitih žog iz Reke. Toda ne samo
GAK, ki je igral v državni ligi, temveč tudi
takratni tretjeligaš SK Sturm se je – od kar je
bilo to možno – krepil s silami iz tujine. Julija
in avgusta 1963 so pri SK Sturm pod vodstvom
predsednika dr. Schlösserja in trenerja
Rumpfa angažirali tri igralce iz juga. Ivan
Medle, nevaren napadalec kluba FC Rijeka,
obrambni igralec Davor Grčić (Hajduk Split)
in desetkratni jugoslovanski reprezentant Radivoj
Ognjanović Crvene Zvezde Beograd so
se takoj uvrstili v prvo postavo moštva. Že v
svojem prvem derbiju avgusta 1963 je Medle
dal odločilni gol za končni izid 1:1. Novembra
istega leta pa niso bili preveč prijazni do
tujih igralcev. Po igri proti celovškemu klubu
so Medleju, Grčiću in Ognjanoviću pripisovali
»strah pred sovražnikom«.
Prvo srečanje Ivana Medleja s klubom SK
Sturm je potekalo že leta 1957. Napadalec je v
tekmi proti črnim dal prvi gol za Reko. Gradčani
so zgubili z 1:3. Tudi v službi pri ekipi
Sturm je dal izredno pomembne gole. Novembra
1963 so igralci kluba Radenthein po štirih
Legionarji z juga
Medlejevih zadetkih s sklonjenimi glavami zapustili
igrišče.
V knjigi »70 Jahre Sturm« (»70 let Sturm«)
so ga označili tako: »Ivan Medle je bil odličen
napadalec. Med igro ni veliko garal, v kazenskem
prostoru je prežal in izkoristil najmanjšo
priložnost za gol. Hitro se je širila govorica o
njegovih ‚nemogočih‘ in tudi čudovitih golih
in navijači so ga vzljubili. Rekli so mu ‚Abstauberkönig‘
(Kralj odbitih žog). Z 22 (!) sezonskimi
goli je bil prav gotovo Ivan odgovoren
za to, da je Sturm spet lahko upal na vrnitev v
najvišjo ligo.« (70 Jahre Sturm, s. 133)
Oktobra 1964 je Medle odločil pomembno
igro proti LASK skoraj sam. Sturm je pred
8000 gledalci v stadionu Gruabn zmagal z 2:1.
Medle je dal oba gola, drugi pa je bil ogleda
vreden gol vratarja.
Vzpon in padec. 1965 se je Marijan Berek uveljavil
v prvi postavi moštva SK Sturm. Imel je
šele 27 let in da bi lahko menjal v tujino, je odsedel
enoletno prepoved igranja. Mož iz Reke
je imel izreden občutek za prostor med igro in
na začetku igral kot veznik med obrambo in
napadom, potem pa kot libero, v Avstriji takrat
še pretežno neznani poziciji. Ob istem času, ko
je Berek postal ljubljenec občinstva in pomemben
igralec, se je kariera rojaka Medleja nenadoma
končala. V tekmi proti klubu Vorwärts
Steyr si je pri trčenju z vratarjem nasprotnika
zlomil obe nogi. 35 letni napadalec je naposled
na Dunaju postal pleskarski mojster in se po
upokojitvi vrnil v Reko, kjer živi še danes.
Leto 1967 je bilo odločilno za izboljšanje (nogometnih)
odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Ukinili so obveznost vizuma in s tem olaj-
2 3