winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Razmišljujoč in čuteč Panonec – Ob 0. obletnici smrti profesorja dr. Augusta Pavla
Razmišljujoč in čuteč Panonec
Ob 60. obletnici smrti profesorja dr. Augusta Pavla
Wilhelm Brenner
K posebnostim našega časa spada, da je ponovno odkrit izraz »Panonec«. Tudi adjektiv »panonski«
je oživel in se rado uporablja od zgodovinsko-kulturnega področja do kulinarične umetnosti.
Ali je v sklopu tega mogoče govori o postopnem preporodu zgodovinskega in geografskega izraza,
o oživitvi neke regionalne eksistence, v prihodnosti morda tudi o čezmejni kulturni identiteti, je
danes še negotovo. Razvoj je tu in tam mogoče zaslutiti, vendar ne s sigurnostjo napovedati.
Tema »Panonija« ima - iz avstrijskega stališča gledano - vsekakor utemeljen pomen. Gradiščanska
je najpomembnejši avstrijski del Panonije, vendar je k tej regiji potrebno pripisati tudi vzhodni in
južni del Štajerske. Gradiščanska je nasploh edina, ki je opremljena z vrhovnostnimi pravicami
politične enote, v celotnem panonskem prostoru. K njemu spada še zahodna Madžarska, slovensko
Prekmurje in zahodno od Mure ležeča čudovita gričevnata pokrajina Slovenije. Iz zgodovinskega
pogleda je potrebno k Panoniji prišteti tudi dele Hrvaške.
Čas je, definirati izraz »Panonija«. Je tisto srednjeevropsko področje, ki so ga nekoč zavzeli Rimljani
in ga poimenovali za rimsko provinco. Imela je skoraj štirioglato geografsko obliko, bočno
omejeno z Donavo, Savo in Alpskim vzhodnim robom. Vprašanje, ali je Panonija danes samo fikcija
ali konkreten izraz za današnjo čezmejno regijo, je po mojem mnenju mogoče potrditi pozitivno.
Sicer je res, da Panonije, v poznem rimskem času ena strateško najpomembnejših provinc
rimskega cesarstva nasploh, danes ni mogoče najti na nobenem zemljevidu, da je postala »imaginarna«
dežela. S tega ozira je mogoče Panonijo primerjati z Luzitanijo, ali Ilirijo in Akvitanijo, z
danes še aktualnimi zgodovinsko-geografskimi izrazi, ki jih je prav tako zaman iskati na zemljevidih
sedanjika. In ti, ki še obstajajo, ti so priče evropske dediščine.
S političnimi zvezami nima moja Panonija nič skupnega. Toliko bolj pa z zgodovinskimi začetki, s
sozvočjem načina življenja. Do danes je stari tradicionalni način na celotnem panonskem prostoru,
1