winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

OŠ / V slovenskem ljudskem petju in v svetu
nar) Utemeljitev te izjave ni podana. Lahko pa
jo izluščimo iz posnetkov, čeprav ni jasno, ali
gre za tisto, kar je imel v mislih J. Strajnar. OŠ
5 se v slovenskem ljudskem petju izvaja rubato,
kot je v Vzhodnih Alpah tudi nasploh običajno.
Fabrikati Senika muzikantov (TV oddaja
Musikantenstadel, op. prev.) seveda niso v
osredju tega besedila. Mednarodno - in nikakor
ne le na Balkanu - pa se večinoma izvaja s
števnimi vrednostmi, ki se močno približujejo
metronomskim. Gotovo lahko pri mnogo natančnejših
meritvah tudi v Aziji in Afriki opazimo
razlike med števnimi vrednostmi, ki pa
nikakor ne segajo tako daleč kot v slovenskem
ljudskem petju.
Po teh preliminarijah sledi kratek pregled nekaterih
regij, kjer uporabljajo OŠ 5. Za začetek
konkretizacije OŠ 5 / IŠ 2 v obliki [I.I..].
Španija in njen Pasacalles a 5/8 z imenom Noel
(Saga KPD-10.974 Nr. 1) je nekoliko ob strani
osrednjega polja. Skladatelj Blas Coscollar je v
spremno besedilo zapisal: “El 5/8 es un ritmo
común en culturas musicales cercanas a la nuestra,
como la castellana o la vasca.” Skupina
Dulzaineros del Bajo Aragón, ki skladbo izvaja,
je bila ustanovljena leta 1987. Pri tem je šlo za
dejanje revivalizma, s katerim naj bi ponovno
oživili starejše oblike glasbe. Kako “común” je
OŠ 5 še vedno v sodobni španski glasbi, lahko
izmerimo glede na to, da je ta posnetek edini
med približno 100 ploščami oziroma cedeji, ki
enoznačno izkazuje prav to oblikovno število.
Z Albanijo, natančneje rečeno s plemeni, ki
naseljujejo severni del Albanije, se začenja velika
regija, kjer je aditivna ritmika v polnem razcvetu.
Razteza se preko Kosova, Makedonije,
Bolgarije, severnega dela Grčije, Turčije, Irana,
Afganistana in Tadžikistana, pri čemer predstavlja
balkanski del območja vrhunec glede
številnosti aditivnih obrazcev in pogostnosti
njihove uporabe. Albanska skladba se imenuje
Stat bilbilat = Sedem slavčkov in jo izvaja
Albanski trio (Philips 427 008 B/2). Ime tria
je nenavadno, saj je srbsko; a skladbo pojejo v
albanščini.
Kosovo zastopa posnetek skupine Kanga e
Prishtines (!) s pevko Liliano Čavoli-Begović
in orkestrom Radia Priština (Request records
SRLP 8135 B/2). Republiko Makedonijo
zastopa Sitna lisa (Jugoton LPY 50985
B/5). Skladbo igrajo z inštrumentoma, imenovanima
zurla (oboa) in tapan (veliki boben),
kombinacijo glasbil, ki jo bomo pod imeni v
drugih jezikih srečali še mnogokrat. Kadar se
pojavi v makedonskem plesu, imenovanem sitno
= drobno, to pomeni plesanje z “drobnimi”
koraki, se pravi hitro. Bolgarijo zastopa
neimenovana “Folk tune” (King record KICC
5146 Nr. 14) - v spremnem besedilu je napaka,
saj bi morala sodeč po njem biti skladba za
gajdo (dude), v resnici pa je slišati inštrument
po imenu gădulka (godalo, podobno srednjeveškim
goslim); če obstajajo tudi omembe izvajalcev,
se nahajajo le v japonskem besedilu
- non leguntur. Grčijo predstavlja Syrtós synkathistós,
torej syrtós, ob katerem se ne pleše,
ki ga izvaja Kariofillis Doitsidis iz Trakije
(Pan-Vox X 33 SPV 16101 A/2).
V Turčiji OŠ 5 prežema tako ljudsko kot tudi
umetno glasbo. Kot primer ljudske navajamo
Köroğlu (Albatros VPA 8412 B/1). Skladbo
intrepretirata Hüseyin Doğan in Sabahettin
Diner z inštrumentoma po imenu zurna
(oboa) ter Hüseyin Doğan mlajši z inštrumentom
po imenu davul (veliki boben). Po splošni
orientalski rabi pa bi morali inštrumente