winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Maroni, žganci in muškat
Življenje v štajerski deželi vina v starih časih
(1880–1935)
Raimund Ločičnik
Maroni, žganci in muškat
Zanimivo: dokler se dogajajo zgodbe, pravljice, anekdote in doživetja iz daljnih časov samo v naših
glavah, imajo ponavadi značaj posameznih selektivnih doživetij. Abstraktno so razporejene po
prostoru in času in se zdijo kot zaključeni in popolnoma zgodovinski trenutni posnetki, ki mirujejo
v sebi in ne ponujajo možnosti kakršnegakoli navezovanja. Šele ko začnemo vsa ta izročila
razvrščati in spravljati na papir, nastane mreža, v kateri spoznamo vrzeli, ki jih moramo zapolniti,
prav tako lahko kot zveze in prečne povezave.
Že dolgo preden sem začel konkretno razmišljati o knjižnem projektu, povezanem z mojim dedom in
deželo vina na avstrijskem in slovenskem Štajerskem, so se začeli zgoščevati trenutki, v katerih sem občutil
nenavadno čustveno navezanost na to območje in svojo »slovensko pradomovino«. Ob tem mi je
bilo od vsega začetka jasno, da imam kot rojeni Avstrijec iz Gornje Avstrije premalo znanja, da bi lahko
na eni strani podrobneje prodrl v zgodovino tega območja ter na drugi na vsaj malo zanimiv način povezal
zapleteno individualno družinsko zgodbo z regionalno in nadregionalno zgodovino.
V življenju so velikokrat potrebni odločilni dogodki, ki nam pomagajo pri udejanjanju idej. V primeru
mojega knjižnega projekta je bil ta dogodek obisk tehničnega muzeja v Münchnu. Intenzivna
čustva, ki so me obšla, sem opisal takoj na začetku svoje publikacije, saj so pripomogla k temu,
da sem se popolnoma posvetil svojemu delu. Ko sem gledal makete starih mostov in predorov, me
je to izjemno ganilo. Ugotovil sem, zakaj so me te zgodnje mojstrovine staroavstrijske inženirske
gradnje že od nekdaj prevzemale. Spomnil sem se namreč pripovedovanj svojega očeta o dedu, ki
je kot podčastnik »čete genijev« avstro-ogrske vojske sodeloval pri podobnih napornih gradbenih
projektih.
1 3