winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Avstrijska liga za človekove pravice
dročje Lige predvsem tako imenovan „izvid
človekovih pravic“, ki ob dnevu človekovih
pravic v decembru vsako leto podaja bilanco
o situaciji človekovih pravic za preteklo periodo.
Najpomembnejši instrument organizacije,
za ustvarjanje zavesti o človekovih pravicah, je
časopis „liga“, ki je z novinarsko odlično obdelanimi
temami kot tudi predirljivimi layauti
že dvakrat prejel internacionalno renomirano
müchensko nagrado „Best of Corporate Publishing“.
Časopis ni namenjen le članom, temveč
sega do najširših krogov ljudi in jih poskuša
senzibilizirati za konkretne probleme človekovih
pravic. Za Ligo je pri njihovem celotnem
delu v stikih z javnostjo važno, izslediti in objaviti
teme, ki imajo dolgoročno pomembnost.
Lotevajo se tem, ki dobijo v političnem vsakdanu
malo posluha, vendar so bistvene za miroljubno
skupno družbeno življenje.
Že nekaj let poskuša Liga podpirati iniciative
civilne družbe v našem sosedstvu, v vzhodni
srednji Evropi. 2002 so ustanovili „NGO-mrežo:
srednja Evropa/NGO-Netzwerk: Mittel-
europa“, ki jo še zmeraj koordinirajo. Ni potrebno
pobliže navajati, kako pomembno je to
delo spričo vehementno odpirajočih se napetosti
v družbah teh dežel, ki morajo globoko preseči
gospodarske in socialne spremembe in istočasno
premagati izzive evropske integracije.
Prevladujoča orientacija Lige na domače probleme
torej ne pomeni, da zanemarja internacionalne
dimenzije. Krepi stike s podobnimi
organizacijami v zahodnoevropskih deželah
in z Internacionalno federacijo lig za človekove
pravice (FIDH).
Težišča dela Lige. V skladu s širino tem so
vprašanja, ki jih obravnava Liga, izredno raznolika.
Zmeraj pa gre za zaščito, ohranjanje
1
ali priboritev pravic posameznikov ali skupin,
ki se v naši družbi ne morejo uveljaviti ali je njihova
zmožnost artikulacije omejena. Problemi
posameznika so predvsem v sporih z upravnimi
organi ali sodišči, pri čemer že ukvarjanje
Lige s konkretnim primerom lahko prinese izboljšanje
pozicije tožnika. Na pro bono osnovi
pomagajo v teh primerih člani ali prijatelji
Lige, pokazati možnosti rešitve. Pomoč Lige
pa velja tudi zapostavljenim skupinam, ki – ne
glede na razloge – same niso zmožne izboljšati
svoje pozicije.
Diskriminacije ene večine v Avstriji, žensk, ki
prejemajo nižji dohodek, imajo slabše možnosti
napredovanja in so zmeraj pogosteje žrtve
moškega nasilja, kaže, da ne gre le za zaščito
manjšin ali za ljudi v določeni življenski situaciji.
Ravno občevanje z najšibkejšimi členi pa
naj bi bil pokazatelj za zrelost in kulturo neke
družbe. Te – kljub priznanju konvencije o
otroških pravicah na deželni ravni- še zmeraj
ne sprejete izboljšave pravic otrok kažejo, da
smo v Avstriji še zelo oddaljeni, zadovoljno nasloniti
se na dosežene uspehe.
Manjšine. Kjer je enoumno prišlo do nazadovanja
v zadnjih letih, je obravnavanje manjšin,
posebej slovenske manjšine na Koroškem. Za
ustavnega zakonodajalca je očitno nepredstavljivo,
da en deželni glavar ignorira sklep najvišjega
sodišča, celo aktivno nasprotuje, tako
da izgleda, da ima končna uveljavitev po ustavi
garantiranih pravic na razpolago samo možnost
apela. Še za povrh in, da bi v političnem
tekmovanju med militantnimi desnimi skupinami
pridobil točke, se je Koroški deželni
glavar odločil posmehovati sodišča in demokratično
javnost na ta način, da je prestavljal
krajevne napise, zamenjal dvojezične krajevne