winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Janez Akvila – Pomemben panonski mojster gotskega stenskega slikarstva
obleko, podobno viteški. Z madžarsko sabljo,
ki mu visi na jermenu čez ramena je še posebej
poudarjen viteški značaj. Vprašanju, zakaj se
je slikar Johannes Aquila upodobil v sodobni
plemiški madžarski noši, se lahko natančneje
posvetimo.
Zanesljivo vemo, da se je upodobil Aquila v
Turnišču zares v madžarski viteški obleki. V
14. stoletju je nastala madžarska ilustrirana
kronika, rokopis italijanskega umetnika, ki
uporablja enake značilne obleke pri upodobitvi
kralja Ludvika I. iz neapeljskega rodu
Anjou kot Aquila pri svojem avtoportretu v
Turnišču. Ta povezava dopušča obilo interpretacij,
predvsem vprašanje po vzroku te podobnosti.
Zakaj se je štajerski slikar Johannes
Aquila upodobil kot madžarski vojščak, torej
kot plemič? Odgovor na to lahko najdemo ali
v njegovem družbenem položaju ali v njegovi
narodni pripadnosti.
Prav tako ne moremo izključiti možnosti, da se
je želel Aquila upodobiti kot pripadnik višjega
stanu, torej je sledil »snobističnemu« pristopu.
Družina Bánffy, ki je pripadala takratnemu
madžarskemu visokemu plemstvu, je bila
umetniku dobro znana. Prejšnji predstavnik te
plemiške hiše, Miklós I, je bil hrvaški in slavonski
ban (1285-1359). Zaradi visoke funkcije
na dvoru je leta 1322 dobil oblast nad Turniščem.
Zaradi tega ima Turnišče madžarsko
krajevno ime Bántornya – banov stolp. Njegovi
potomci so bili prav tako madžarski magnati
na visokem položaju.
Aquila jih je dobro poznal, saj je ta rod magnatov
imel patronat nad turniško cerkvijo in bil
s tem tudi slikarjev naročnik. Je torej Aquila
, ko se je upodobil v madžarski plemiški noši,
132
želel posnemati te imenitneže? Toda zakaj je
to plemiška družina Bánffy dopustila? Iz kaprice,
morda iz gospodovalne lahkotnosti? Ali
pa je bil Aquila družinsko povezan z veleposestniki?
Je bil slikar morda naslednik, nezakonit
potomec tega magnatnega rodu? Sama odprta
vprašanja. Ali pa je bil umetnik le snob,
kateremu je vlagatelj molče spregledal poigravanje?
Tega ne bomo nikoli izvedeli.
Ta misel se dotika tudi narodne pripadnosti
slikarja Aquile. Gotovo je, da so se prva tri prizorišča
ustvarjanja tega zaslužnega umetnika
gotike zadnje tretjine 14. stoletja v Ogrskem
kraljestvu (Velemér, Bántornya, Mártonhely
– zadnja dva se danes imenujeta Turnišče oz.
Martjanci). Pojavlja se logično vprašanje, kako
je bil Aquila še drugače povezan s tem območjem.
Ali je morda znal tudi madžarsko ali slovensko?
Gotovo je, da je bil Johannes Aquila
kot večina umetnikov tega časa v resnici potujoč
umetnik. Njegova dela v Radkersburgu
– njegovem dokazanem rojstnem kraju – izpričujejo
močno povezanost s tem štajerskim
mestom (župnijska cerkev, nekdanja avguštinska
cerkev, Pistorjeva hiša), toda ničesar drugega.
Kako je prišel do naročil v sosednjem
Ogrskem kraljestvu? Odgovor je preprost. V
takratni južnozahodni Madžarski, h kateri je
tudi spadalo današnje Pomurje, ni bilo ne mest
ne umetniškega ali rokodelskega stanu. Samo
Radkersburg je imel takrat v tem mikrokozmosu
nepogrešljivo mestno urejenost in vzdušje
s potrebno infrastrukturo.
Danes je manj znano dejstvo, da so umetnostni
zgodovinarji 19. stoletja upodobitve iz znane
rotunde v Selu in upodobitve v Murski Soboti
prav tako pripisali umetniku Aquili. To stališče
je okrog leta 1860 zastopal tudi eden prvih