winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Razmišljujoč in čuteč Panonec – Ob 0. obletnici smrti profesorja Dr. Augusta Pavla
z umetniki, na ta način sta lahko garantirala
stalno stopnjevanje umetniške kvalitete svojih
izdelkov.
Bratoma je absolutno uspelo zadeti okus časa.
Kmalu sta spoznala, da je v tistih zadnjih desetletjih
19. stoletja, v času historizma, veliko
povpraševanj po starinskih, historičnih motivih
in, da je veliko do blaginje dokopanih ljudi
iz celotne habsburške monarhije finančno
sposobno kupiti posodo in keramiko, ki ni primarno
določeno za vsakodnevno rabo. Tako so
takrat izdelovali in ponudili predvsem krožnike,
ki se niso uporabljali kot jedilni krožniki,
temveč kot dekorativni objekti.
Manufakturi bratov Schütz spadata med najpomembnejši
in največji v K in K monarhiji
[op. prev. Kaiserliche und Königliche Monarchie].
V letih od 1885 do začetka prve svetovne
vojne je bila manufaktura gospodarsko najuspešnejša.
1917 je bilo zaradi prve svetovne
vojne obratovanje ustavljeno. Po vojni je bilo
obratovanje ponovno zagnano, vendar brez
gospodarskega uspeha. Po eni strani zaradi
gospodarske krize medvojnega časa, po drugi
strani pa motivi in dekoracije niso bili v skladu
z okusom takratnega časa. Tako kot je bilo
v začetku 20. stoletja povpraševanje po historiziranih
okrasnih krožnikih, pretirano okrašenih
skodelicah in z mitološkimi motivi bogato
okrašenimi jedilnimi posodami še veliko,
tako je kasneje padel interes iz gospodarskih in
estetskih razlogov.
Z razpadom monarhije in s tem povezano ločitvijo
Spodnje Štajerske se je tudi za družino
Schütz od 1919 veliko spremenilo. Nastale so
nove meje, ki so oteževale trgovanje in družina
se je kot nemškogovoreča spoprijela z začetni-
1
mi težavami. Hčerka Ludwiga Schütza, Marie
Charlotte, nadarjena slikarka, se je počutila,
potem ko je že zgodaj ovdovela 2 , preobremenjena
s položajem in je 1919 prodala tovarno
industrijski družini Abel, ki je posedovala tovarne
že v več deželah. Ti novi lastniki so kupili
vse ostale tovarne v okolici Celja in novonastalo
keramičarstvo imenovali Majolika
Celeia.
Od 1920ih let se je manufaktura prednostno
posvetila izdelovanju ljudske kmečke
keramike.
Do druge svetovne vojne je bila proizvodnja
uspešna, od leta 1944 je družina
Abel v vedno večji meri pod pritiskom.
Veliko vzorcev in prototipov velike umetnostnozgodovinske
vrednosti, ki so bili shranjeni
v tovarni je konec druge svetovne vojne
izginilo, motivi, ki so spominjali na monarhijo,
so bili uničeni. Družina je morala zapustiti
deželo, tovarno so razlastili in podržavili.
Do 1991 je obstajalo podržavljeno
podjetje KIL (Keramična industrija Liboje).
Konec 1990ih let so desetljetja podržavljeno
podjetje pridobili bratje Šrot in ji dali ime KILI.
Na temeljih 185 let stare tradicije se je začel nov
razcvet, ki sedaj prehaja iz tradicionalne v moderno
keramiko in spremlja nove trende. Razvijajo
se nove tehnike dekoracije in poslikave.
Danes izvaža podjetje svoje proizvode
v 27 dežel sveta, predvsem v Francijo
in Nemčijo pa tudi preko oceana.
Produkti iz razcveta tovarne, pod vodstvom
bratov Schütz, imajo danes pri zbirateljih visoko
vrednost. Tovarna KILI še danes izdeluje
nekaj kopij iz tistega časa.
2 Marie Charlotte Schütz je poročila 1910 lončarja in keramika
Ludwiga Lobeja, ta je leto dni po poroki umrl za tuberkolozo,
zakon je ostal bez otrok.