winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Pred tekmo za jugovzhodno Evropo
Avstrija je resnično ponosna na to, da zahod
meni, ta dežela bolje razume Balkan kot mnoge
druge, toda pri tem skoraj ne misli na to, da
se v tej sodbi skriva tudi domneva, Avstrija je
sama v marsičem sorodna Balkanu.
Naslednja velika naloga evropskega združevanja
je popolna vključitev jugovzhodne Evrope
v evropski model. V tem smislu je prihodnost
Evrope na Balkanu. Da leži Avstrija tako iz za-
hodnega kot tudi iz jugovzhodnega pogleda
na poti tja, je eden tistih redkih zgodovinskih
momentov, za katerega se splača vsaka napor,
da ga ne bi zamudili. Kjerkoli že se začne Balkan,
bodisi v delavskih naseljih na Predarlberškim,
kjer Bosanci in Turki služijo denar za
svoje družine doma, ali 1683 na dunajskem
obzidju, temu smo zelo blizu. Na naših srednje-
2
evropskh širinah pomeni to vselej, da je opisano
del nas samih. Ne verjamem, da je ta ocena
perspektivna napaka enega Dunajčana, ki se še
zmeraj čudi s kolikšnim zadovoljstvom in strastjo
praviloma odloča zlato dunajsko srce, kdo
je tujec in kje se Evropa začne in kje konča.
Ko bi le bila resnična, ocena slovenskega novinarja
o avstrijskem stremljenju na jugovzhod:
„Pri tem pohodu na jugovzhod si pomaga s
svojo relativno močjo, jasno definiranimi državnimi
interesi, tesnim sodelovanjem med
politiko in gospodarstvom, izurjeno diplomacijo
in ranljivostjo vsega tega prostora“. Vsaj
povdarja to oceno, da Slovenija in Avstrija spadata
tako k srednji Evropi kot tudi k jugovzhodni
Evropi. Ranljivi in z miti obremenjeni sta
obe, obe države in obe regiji.