winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Janez Akvila
Janez Akvila – Pomemben panonski mojster gotskega stenskega slikarstva
Pomemben panonski mojster gotskega
stenskega slikarstva
Wilhelm Brenner
Večjezično zahodnopanonsko območje ni nikjer zabeleženo kot zaključena, samostojna umetniška
enota. V toku več stoletij se je pojavila le ena, zato pa toliko bolj pomembna umetnostno in
kulturno zgodovinska izjema. Nastala je z življenjskim delom Johannesa Aquile, ki je kot izreden
mojster gotskega stenskega slikarstva v času od 1377 do 1405 s številnimi pomembnimi deli likovne
umetnosti obogatil naše lepo zahodnopanonsko območje. Njegova do sedaj znana dela najdemo
izključno v zahodnopanonskem prostoru, torej v rahlo hriboviti, privlačni srednjeevropski pokrajini,
ki tvori prehod z ravnine v skrajno vzhodni rob Alp. K tej pokrajini spadajo južnovzhodna
Štajerska, južna Gradiščanska, zahodna Madžarska do Blatnega jezera in slovensko območje ob
Muri. Od konca 9. stoletja, torej od madžarske naselitve v srednji donavski kotlini, do konca prve
svetovna vojne 1918 sta si to pokrajino delili Ogrsko kraljestvo in Vojvodina Štajerska. Z nastankom
Slovenije se je pridružila tretja, danostim prebivalstva tega območja ustrezna državna enota.
Do sedaj poznana umetniška dela Johannesa Aquile najdemo v Velemérju na Madžarskem, v Fürstenfeldu
in Radkersburgu na avstrijskem Štajerskem ter v Turnišču in Martjancih. Zavestno uporabljam
oznako »do sedaj poznana dela«, saj ne moremo izključiti možnosti, da bodo umetnostni
zgodovinarji odkrili ali vsaj potrdili še več Aquilovih del. Ta domneva je povsem utemeljena. Podobe
v Turnišču je odkriv in kot prvi znastveno opisal zaslužni madžarski zgodovinar dr. Flóris
Rómer leta 1862, medtem ko so odkrili freske v nekdanji avguštinski cerkvi v Fürstenfeldu šele
leta 1977, torej več kot sto let pozneje. Že samo zaradi tega časovnega razpona ne moremo izključiti,
da se ne bi odkrila še kakšna Aquilova stvaritev.
12