winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Slovenci na Predarlskem
Kratka predstavitev
Štefan Felbar
»Ko ni več meja«
Prihajamo iz najbolj zahodne avstrijske zvezne dežele Vorarlberga, ali po slovensko povedano iz
Predarlske. Predarlska se imenuje zato ker je pred Arlbergom, visokim planinskim masivom, kateri
nas loči od ostalega dela Avstrije. Predarlska meri samo 2.601 km2 šteje pa 365.000 prebivalcev.
Ker je dežela tako majhna in pregledna ji Avstrijci pravijo Ländle, to je deželica.
Glavno mesto je Bregenz. Na severu meji Predarlska na Bodrnsko jezero in Nemčijo, na zahodu
in jugu na Švico in Kneževino Lichtenstein, na vzhodu pa na zvezno deželo Tirolsko. Dežela je
naravno zelo raznolika. Najvišji vrh Piz Buin meri 3.312 m. Do Bodenskega jezera je zračne črte
samo 80 km. Bodensko jezero pa je na nadmorski višini 400 m. Poleg Bodenskega jezera so zelo
zanimive Renska dolina, dolina Walgau, Klostertal, Montafon in Bregenzerwald. Geografično
gledano je Predarlska dosti bližja Zürichu, dobrih 100 km. Münchnu 200 km, kot pa glavnemu
mestu Dunaju, čez 600 km. Zato lahko rečemo, da so gospodarski stiki, s sosednjimi državami
močnejši, kot pa z oddaljeno prestolnico države. Večinsko prebivalstvo Predarlske so Alemani,
enakega izvora kot prebivalci južnega dela Nemčije in vzhodnega dela Švice. V nekaterih dolinah
pa so tudi priseljenci iz južnošvicarske pokrajine Wallisa. Prebivalstvo je zelo delavno in varčno,
tako da Predarlska šteje med najbolj razvite avstrijske zvezne dežele. Še pred leti je bila zelo močna
tekstilna industrija, no zdaj jo vse bolj izpodriva konkurenca iz daljnjega vzhoda. Še vedno pa je
zelo močna metalna in elektroindustrija. Od kmetijskih panog pa seveda živinoreja.
In ne nazadnje turizem, predvsem zimski šport. Že pred več kot 100 leti ko se je gradil železniški
predor skozi planinski masiv Arlberg so tu delali tudi slovenski delavci. Večje priseljevanje pa
je bilo v 60-ih in 70-ih letih. Prihajali so predvsem nekvalificirani in priučeni delavci, kateri so
našli zaposlitev in zaslužek v takrat cvetoči tekstilni industriji. Prva ki je začela skrbeti za takrat
v vse večjem številu prihajajoče, tako imenovane: »gostojoče delavce«, ali Gastarbeiterje je bila
cerkev. Škofija v Feldkirchu je bila od vsega začetka zelo naklonjena tujim delavcem. Po zaslugi
1